Projektiranje zidanih stavb na ciljno potresno tveganje

Jerica Rihar (2016) Projektiranje zidanih stavb na ciljno potresno tveganje. Magistrsko delo.

Predogled

PDF Prenos (4Mb)

Povzetek

V magistrski nalogi je prikazan postopek projektiranja zidanih stavb na ciljno potresno tveganje. S predlaganim projektiranjem lahko upoštevamo vpliv potresnega tveganja objekta, česar v primeru projektiranja v skladu s standardom Evrokod 8 (SIST EN 1998, 2005) ni mogoče. V prvem delu naloge predstavimo izhodišča in osnovna določila projektiranja zidanih konstrukcij v skladu s standardoma Evrokod 6 (SIST EN 1996, 2006) in Evrokod 8 (SIST EN 1998, 2005). V nadaljevanju pojasnimo koncept ciljne zanesljivosti konstrukcij pri projektiranju in pomen ocene potresnega tveganja z vidika socialnih in ekonomskih posledic. V sklopu tretjega poglavja opišemo metode s katerimi lahko določimo potresno tveganje zidanih konstrukcij, kjer opazujemo verjetnost, da bodo prekoračena določena mejna stanja poškodovanosti. Tu podrobneje predstavimo tudi metode za analizo obnašanja konstrukcij s poudarkom na poenostavljeni nelinearni metodi na osnovi potisne analize. Matematično modeliranje obravnavanih zidanih konstrukcij izvedemo s poenostavljenimi nelinearnimi modeli pri čemer smo uporabili računalniška programa 3Muri in Tremuri. V nadaljevanju z inkrementalno dinamično analizo prikažemo odnos med intenziteto potresa in pomikom (IDA krivulje) na modelih z eno prostostno stopnjo. S statistično obdelavo intenzitet pospeškov iz IDA krivulj določimo mediano in disperzijo intenzitet potresov, ki povzročijo določena mejna stanja poškodovanosti. Nato narišemo krivulje ranljivosti, ki prikazujejo pogojno verjetnost prekoračitve posameznega mejnega stanja pri določeni intenziteti potresa. Na koncu izračunamo verjetnost porušitve objekta (prekoračitve mejnega stanja DS4) za obdobji enega in petdesetih let. Za izbrano zidano konstrukcijo, ki ima tri etaže in mansardo, je locirana v Ljubljani, ter projektirana glede na veljavne standarde, smo iterativno ponavljali opisan postopek izračuna potresnega tveganja in na ta način projektirali objekt. Pri tem smo za sprejemljivo verjetnost porušitve v petdesetih letih izbrali 1%, na osnovi katere ameriški predpis uvaja karte potresne nevarnosti, ki predstavljajo izhodišče za določitev projektne potresne sile. Največje sprejemljive verjetnosti prekoračitve mejnega stanja porušitve v 50 letih, ki jih predpisujejo drugi standardi, so za obravnavan primer bistveno prestroge, saj ne vključujejo upoštevanja potresnega vpliva. Izbrano zahtevano ciljno potresno tveganje dosežemo šele po peti iteraciji oziroma s peto varianto konstrukcije, kjer smo spreminjali debelino in izbrane mehanske lastnosti zidovja ter število etaž.

Akcije (potrebna je prijava)