Povezanost fluvialnega premeščanja suspendiranih snovi z drugimi hidrološkimi procesi

Nejc Bezak (2016) Povezanost fluvialnega premeščanja suspendiranih snovi z drugimi hidrološkimi procesi. Doktorska disertacija.

Predogled

PDF Prenos (11Mb)

Povzetek

Razumevanje in poznavanje procesov, ki sestavljajo vodni oziroma hidrološki ter erozijskosedimentacijski krog, ki se medsebojno prepletata, je pomembno z vidika varstva pred naravnimi nesrečami ter zagotavljanja ustreznih pogojev za življenje (npr. pitna voda). V doktorski disertaciji so obravnavani naslednji procesi: uvialno premeščanje suspendiranih snovi, površinski odtok vode, padavine ter erozijski procesi. V disertaciji so najprej opisani in predstavljeni hidrološki procesi, sledi opis merskih metod, ki so bile uporabljene za izvedbo meritev. Nadalje je podan opis obravnavanih porečij vključno z eksperimentalnim porečjem, kjer so se meritve z visoko frekvenco vzorčenja izvajale v okviru doktorske disertacije, sledi opis uporabljenih statistično-matematičnih metod, ki so bile uporabljene za analizo podatkov, pri tem je poudarek na funkcijah kopula, ki omogočajo hkratno analizo dveh ali več v naravi bolj ali manj odvisnih spremenljivk. V zadnjem poglavju prvega dela disertacije pa so prikazane osnove modeliranja erozije tal s poudarkom na modelu WATEM/ SEDEM. V drugem delu disertacije so prikazani rezultati različnih terenskih meritev (npr. meritve uvialnega premeščanja suspendiranih snovi, padavin, pretokov, erozije tal), izvedena je analiza povezanosti uvialnega premeščanja suspendiranih snovi z drugimi hidrološkimi procesi, prikazani so rezultati modeliranja erozije tal ter uporabe funkcij kopula. Ugotovili smo, da imajo padavinski dogodki velikih intenzitet nadpovprečen vpliv na procese sproščanja, premeščanja in odlaganja erozijskega materiala. Količine premeščenega materiala so lahko pri teh dogodkih nekaj velikostnih razredov večje od dolgoletnega povprečja. V Sloveniji do nastopa konice uvialno premeščenih suspendiranih snovi večinoma prihaja pred nastopom konice pretoka, pri tem pa so časovne razlike večinoma relativno majhne (do 1 dneva). Nadalje se količine uvialno premeščenih suspendiranih snovi v slovenskih vodotokih večinoma zmanjšujejo, kar je lahko posledica različnih vzrokov, kot sta zaraščanje površja zaradi opuščanja kmetijske obdelave ter zapiranje rudnikov. Z aplikacijo modela WATEM/SEDEM na 5 porečjih v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da se koeficient odplavljanja zmanjšuje z večanjem prispevnega območja. Funkcije kopula pa so bile uporabljene za multivariatne verjetnostne analize poplavnih dogodkov, kjer smo hkrati upoštevali konice pretokov, volumne visokovodnih valov ter trajanja visokovodnih valov, poleg tega pa smo funkcije kopula uporabili tudi za analizo podatkov o suspendiranih snoveh ter za ocenjevanje vrednosti uvialno premeščenih suspendiranih snovi na podlagi podatkov o pretokih in padavinah.

Akcije (potrebna je prijava)