Optimizacija nizkofrekvenčnih georadarskih raziskav za karakterizacijo plitvih geoloških struktur

Marjana Zajc (2015) Optimizacija nizkofrekvenčnih georadarskih raziskav za karakterizacijo plitvih geoloških struktur. Doktorska disertacija.

Predogled

PDF Prenos (39Mb)

Povzetek

Nizkofrekvenčne georadarske raziskave, predstavljene v disertaciji, so prve takšne raziskave izvedene na območju Slovenije. Metoda georadarja ima pred drugimi geofizikalnimi metodami to prednost, da je oprema lahka in mobilna, z njo pa je moč hitro, neinvazivno, cenovno ugodno in natančno določiti potek ter geometrijo geoloških struktur plitvo pod površjem. Temelji na oddajanju kratkih pulzov elektromagnetnega valovanja, pri čemer prihaja v podpovršju do odbojev signalov na mejah med kamninami z različnimi dielektričnimi lastnostmi. Z uporabo 50 MHz RTA antene je bilo mogoče izvajati raziskave tudi na težje prehodnih območjih, kjer do sedaj geofizikalne raziskave niso bile možne. S pomočjo nizkofrekvenčnih georadarskih raziskav smo na območjih povečane potresne nevarnosti določili prisotnost in značilnost različnih tektonskih struktur. Na območju Idrijskega preloma v Srednji Kanomlji in Vodiškega preloma v Hrašah smo locirali primerno lokacijo paleoseizmoloških izkopov, georadarske rezultate pa smo primerjali še z drugimi geofizikalnimi metodami ter podatki iz izkopov. Na območju Krške kotline smo raziskali Libenski prelom in stopnjo tektonsko pogojenega nagiba Brežiške terase. Za potrebe raziskav tektonskih in kraških pojavov, ki predstavljajo nevarnost pri eksploataciji mineralnih surovin v kamnolomih, smo izvedli meritve v kamnolomu Rodež pri Anhovem ter kamnolomu Črnotiče na Kraškem robu. V kamnolomu Črnotiče smo tako določili geometrijo narivne ploskve Socerbskega preloma, v kamnolomu Rodež pa smo uspešno določili potek tektonskih diskontinuitet ter prisotnost kraških kavern, s tem pa omogočili boljši vpogled v podpovršje in pridobili ključne podatke za nadaljno eksploatacijo. V okviru hidrogeoloških raziskav je uporaba georadarja omogočila določitev globine do gladine podzemne vode v zaledju izvira reke, pri inženirskogeoloških raziskavah pa smo uspeli z georadarjem določiti debelino fosilnega plazu Selo pri Ajdovščini. Pri vseh raziskavah so bile testirane napredne metode obdelave profilov, ki se v georadarskih raziskavah še ne uporabljajo rutinsko. Rezultate, ki smo jih dobili z optimizacijo postopkov obdelave radargramov glede na različne geološke razmere, smo primerjali z obstoječimi podatki, pridobljenimi z geološkim kartiranjem, raziskovalnim vrtanjem, rezultati drugih geofizikalnih raziskav in s paleoseizmološkimi izkopi. S tem smo dokazali, da je nizkofrekvenčna georadarska metoda zelo učinkovita in dovolj natančna pri lociranju in karakterizaciji diskontinuitet plitvo pod površjem v različnih geoloških pogojih, ki nastopajo v Sloveniji.

Akcije (potrebna je prijava)