Načrtovanje avtocestnih vozlišč s presojo variant z vidika prometne uspešnosti in varnosti - primer preureditve priključka Ljubljana Rudnik

Pavel Mlaker (2013) Načrtovanje avtocestnih vozlišč s presojo variant z vidika prometne uspešnosti in varnosti - primer preureditve priključka Ljubljana Rudnik. Diplomska naloga.

Predogled	PDF Prenos (5Mb)
	Arhiv (ZIP) Prenos (4Mb)

Povzetek

Diplomska naloga obsega idejno zasnovo preureditve avtocestnega priključka Ljubljana Rudnik v vozlišče. V njem je predvideno priključevanje glavne mestne ceste na avtocestno omrežje, medtem ko danes služi le priključevanju območja Rudnika in Iga na avtocesto. Namen preureditve je omogočiti neoviran prometni tok na najbolj obremenjenih smereh na območju vozlišča in obenem ohraniti funkcijo priključevanja območja Iga ter nakupovalno-industrijskega območja Rudnik na avtocesto, k temu pa dodati tudi povezavo na novo glavno mestno cesto. V prvem delu je predstavljena terminologija, ki velja pri večnivojskih priključkih in vozliščih ter teoretične osnove za načrtovanje. Posvetili smo se pomenu obravnavanega območja in preverili robne pogoje umestitve prometnih površin v prostor. Na podlagi prometnih obremenitev za plansko leto 2035 smo naredili nabor primernih oblik vozlišča. V pomoč so nam bili predhodni izračuni nivoja uslug za kritične smeri pri posamezni obliki, ki smo jih opravili s programskim orodjem za analizo po metodologiji HCM: Highway capacity software (HCS+). Najprimernejše štiri variante smo nato natančno opredelili še s prometnega vidika in določili potrebno število pasov na posameznih krakih in smereh vozlišča. Prometna primerjava s programom VISSIM 5.30 nam je podala prometno primernost posamezne rešitve. Izvedli smo tudi primerjavo z vidika prometne varnosti s pregledom konfliktnih točk med vozili s programsko opremo SSAM 2.1.6. Po primerjavi s prometnega vidika, smo se lotili še gradbene primerjave izbranih štirih variant. Za izbrane štiri variante smo izrisali vertikalni potek posameznih ramp vozlišča in tako ugotovili potrebne dolžine premostitvenih objektov pri posamezni varianti in tudi dejansko možnost izvedbe ter grobo oceno dolžin novih cest ter površin novih voziščnih konstrukcij in objektov. Za izdelavo grobe idejne zasnove smo uporabili geodetske podloge v elektronski obliki in programsko opremo za projektiranje infrastrukturnih objektov AutoCAD Civil 3D. Na podlagi vseh primerjav smo se nato odločili za najprimernejšo varianto, katero se bo v naslednji fazi natančno izrisalo in dokončno optimiralo, kar pa ni več predmet te naloge.

Akcije (potrebna je prijava)