Uporabnost satelitskih posnetkov za potrebe snežne hidrologije v slovenskem prostoru

Simon Stušek (2008) Uporabnost satelitskih posnetkov za potrebe snežne hidrologije v slovenskem prostoru. Diplomska naloga.

[img]
Predogled
PDF
Prenos (2671Kb)
    [img] Arhiv (ZIP)
    Prenos (1105Kb)

      Povzetek

      Za pridobivanje natančnejših podatkov o snežni odeji se v meteoroloških in hidroloških meritvah vedno bolj uporablja metode daljinskega zaznavanja, s katerimi se trenutno večinoma pridobiva le podatke o obsegu oziroma površini snežne odeje. Za natančne in referenčne podatke o višini in vodnemu ekvivalentu snežne odeje so še vedno potrebni podatki iz meteoroloških postaj in terenskih meritev. Ker je terensko zbiranje podatkov zamudno, drago ter potencialno nevarno, in se število prognostičnih meteoroloških postaj zmanjšuje, je potreba po avtomatskih merilnih postajah ter zanesljivem in zmogljivem daljinskem zaznavanju vedno večja. Uporabnost satelitskih posnetkov je odvisna predvsem od pogostosti pojava oblačnosti in megle ter vrste pokrovnosti tal. V diplomskem delu sem za področje Slovenije analiziral vpliv oblačnosti in natančnosti zaznavanja snežne odeje glede na podatke meteoroloških postaj. Zanimali so me predvsem dejavniki, ki povzročajo napake pri zaznavanju. Analiziral sem podatke za obdobje dvajsetih let o oblačnosti iz meteoroloških postaj, ki so pokazali, da znaša povprečna letna stopnja oblačnosti 52 %. V času s prisotno snežno odejo se stopnja oblačnosti zviša na 57 %. Verjetnost jasnega dneva je v tem času 10 %, verjetnost jasnega posnetka pa 23 %. Na podlagi primerjave posnetkov satelitskega sistema MODIS in podatkov o višini snežne odeje se je pokazalo, da je največja napaka pri zaznavanju posledica gozdnih površin. Snežne odeje sistem ni zaznal na območjih zastrtih z neprekinjenim strnjenim iglastim in mešanim gozdom severozahodne in osrednje Slovenije. Zaradi pomanjkanja uporabnih posnetkov sem lahko le na podlagi analize enega posnetka podal grobo oceno napake, ki znaša 52 %. Ta rezultat zato ne predstavlja dejanske napake pri zaznavanju, nakazuje pa velik odstotek nezaznanih površin snežne odeje, predvsem na račun gozdnih površin, ki pokrivajo več kot 60 % površine.

      Vrsta dela: Visokošolsko delo (Diplomska naloga)
      Dodatne informacije: Delu je priložena datoteka s prilogami.
      Ključne besede: snežna odeja, satelit, posnetek, oblačnost, pokrovnost, napaka pri zaznavanju
      Število strani: 58
      Obseg in dodatki: 58 str., 6 pregl., 13 sl., 3 graf.
      Jezik vsebine: slovenščina
      Mentor / Somentorji:
      Ime in priimekIDFunkcija
      prof. dr. Mitja Brilly11Mentor
      mag. Andrej Vidmar160Somentor
      Datum in ura zagovora: 24 april 2008
      Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50057&select=(ID=4011617)
      Ustanova: Univerza v Ljubljani
      Fakulteta: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
      Katedre: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo > Oddelek za okoljsko gradbeništvo > Katedra za splošno hidrotehniko (KSH)
      ID vnosa: 895
      URI: http://drugg.fgg.uni-lj.si/id/eprint/895

      Akcije (potrebna je prijava)

      Pregled vnosa

      Prenosi dokumenta

      Še več statistike za to delo...