Sanacija zemeljskega plazu Popelar

Jure Hafner (2008) Sanacija zemeljskega plazu Popelar. Diplomska naloga.

Predogled	PDF Prenos (7Mb)
	Arhiv (ZIP) Prenos (1843Kb)

Povzetek

V diplomskem delu predstavljam problematiko zemeljskih plazov. Najprej predstavim različne tipe plazenja, nato pa kratko analizo neurja iz avgusta leta 2005, ko se je obravnavani plaz Popelar tudi sprožil. Takrat je po meritvah na območju Lisce padlo kar 55,7 litrov dežja na kvadratni meter v samo dveh urah, ta pojav padavin pa ima povratno dobo petdesetih let. To neurje je povzročilo ogromno materialno škodo v občini Sevnica, tako da si še nekaj časa ne bodo popolnoma opomogli, saj so stroški vseh sanacijskih del res ogromni in naj bi znašali okoli 11.831.457,81 evrov. Moj konkretni primer obravnave je ravno tako posledica tega obilnega deževja iz avgusta leta 2005 in neposredno ogroža domačijo Popelar in posredno domačijo Horjak. Zasnova sanacije zemeljskega plazu temelji na površinskem odvodnjavanju. Ker geološka struktura ni ravno najboljša in je tam veliko laporja in gline, je potrebno vgraditi tudi peščene filtre, in sicer zato, da se zaledni vodi zbije potencial in se jo nato pripelje na površje skozi drenažne cevi in nato po kanaletah spelje v dolino, kjer skozi prepust teče v reko Sevnično. V peti plazine se na mestih kjer prihaja podzemna voda na površje, vgradi skalnate zložbe. To je težnostna konstrukcija, ki zagotavlja stabilnost terena zadaj, za njimi. Da se doseže res učinkovita stabilnost pobočja in da nimamo problemov z globljimi drsinami, se v skalnate zložbe zabije še tračnice, ki preprečujejo, da bi se skalnata zložba in s tem tudi teren za njimi, porušil. Teren se nato izravna, na mestih, kjer pa je še vedno viden odlomni rob, se luknjo zasuje z glinenim materialom, in sicer zato, da površinska voda ne pronica v notranjost, ampak odteče po površju.

Akcije (potrebna je prijava)