Presoja vloge prostorske zakonodaje v slovenskem sistemu prostorskega planiranja

Naja Marot (2010) Presoja vloge prostorske zakonodaje v slovenskem sistemu prostorskega planiranja. Doktorska disertacija.

Predogled

PDF Prenos (3853Kb)

Povzetek

Prva prostorska zakonodaja v Sloveniji je bila sprejeta leta 2003 in nato leta 2007 že nadomeščena z novo. Prevladujoče razmišljanje je namreč bilo, da le sprejetje nove zakonodaje lahko prinese tako želene spremembe in rešitve problematike v slovenskem prostorskem razvoju in planiranju. Da bi izboljšali negativno podobo zakonodaje v sistemu in da bi zadostili potrebi po celoviti presoji prostorske zakondaje, smo razvili presojo učinkov predpisov, jo prilagodili za potrebe prostorske zakonodaje in jo nato tudi izvedli. Več poudarka kot običajno v takšnih presojah je bilo na družbenih vidikih in trajnostnem razvoju kot prevladujočem razvojnem načelu v planiranju. Vloga prostorske zakonodaje je bila ocenjena na podlagi naslednje hipoteze: Če prostorska zakonodaja ustreza kriterijem dobre prostorske zakonodaje, potem svojo vlogo v sistemu prostorskega planiranja opravlja dobro. Zakonodajo smo ocenjevali po naslednjih šestih kriterijih: razumljivost, izvedljivost, učinkovitost, transparentnost in odprtost, sprejemljivost in trajnostni razvoj. Podatke za presoje smo dobili ločeno iz treh virov: predstavniki občin so izpolnili vprašalnik, predstavniki načrtovalskih podjetij so sodelovali v intervjujih, izvedena je bila primerjalna analiza vseh treh zakonodajnih dokumentov, ki je bila dopolnjena z rezultati obstoječih študij. Rezultati kažejo, da prostorska zakonodaja kriterijem ustreza le delno. Najmanj uspešna je pri doseganju izvedljivosti in učinkovitosti, saj teh dveh kriterijev ne dosega. Oceno „delno ustreza” so dobili kriteriji razumljivost, odprtost, legitimnost in trajnostni razvoj z najvišjo oceno, saj je vključen v večino prostorskorazvojnih konceptov.

Akcije (potrebna je prijava)