Optimizacija metodologije obdelave in analiza natančnosti letalskega laserskega skeniranja pri zajemu geodetskih podatkov za lokalno prostorsko planiranje

Mihaela Triglav Čekada (2009) Optimizacija metodologije obdelave in analiza natančnosti letalskega laserskega skeniranja pri zajemu geodetskih podatkov za lokalno prostorsko planiranje. Doktorska disertacija.

[img]
Predogled
PDF
Prenos (4Mb)

    Povzetek

    Zračno lasersko skeniranje (lidar) postaja čedalje bolj uporabna tehnologija daljinskega zaznavanja za pridobivanje prostorskih podatkov. Kljub temu, da različni rigorozni modeli napak zračnega laserskega skeniranja če obstajajo in so že bile izvedene terenske meritve dosežene natančnosti, če ne obstaja enostavna mera za a-priori izračun natančnosti laserskega skeni- ranja že pred njegovim naročilom. Preko podrobnega opisa virov napak laserskega skeniranja in poenostavitve Schenkove geolokacijske enačbe smo v tej doktorski dizertaciji zapisali enostaven a-priori model napak laserskega skeniranja. Ob tem je podan še podroben opis napak pridobljen s pregledom literature. Napake laserskega skeniranja delimo na: osnovne sistematične napake, napake pridobljene zaradi parametrov leta, napake pridobljene zaradi značilnosti odbojnika. S spreminjanjem različnih geometrijskih parametrov je bila narejena simulacija različnih virov napak in njihov vpliv na skupno velikost napak. Tako pridobljen poenostavljen model napak omogoča hiter izračun a-priori napak in poda verjetne vrednosti za povprečne in največje vred- nosti skupne napake laserskega skeniranja. Poenostavljen model napak je neodvisen od kota skeniranja, kota pozibavanja nosilca laserskega skenerja ter podrobnih tehničnih specifikacij posameznega sistema za lasersko skeniranje. Izvrednotenje prostorskih podatkov iz podatkov laserskega skeniranja je omejeno tudi s točnostjo izvrednotenja. Zahtevana točnost izvrednotenja je pogojena s geometrično ločljivostjo prostorkih podatkov (v našem primeru geometrična ločljivost prostorskih podatkov za lokalno prostorsko planiranje). Točnost izvrednotenja definira minimalno število laserskih točk na enoto površine. Minimalno število laserskih točk na enoto površine izračunamo s pomočjo Nyquistove frekvence, če uporabimo lasersko skeniranje kot samostojno tehnologijo izvrednotenja. Z izmero deleža prodiranja laserskega žarka skozi različno vegetacijo na testnem oblaku laserskih točk, smo definirali tudi končno uporabno število laserskih točk na enoto površine za različne vegetacijske razrede. V nalogi je opisana tudi zakonska osnova ter trenutna metodologija priprave različnih geodetskih podatkov, ki se uporabljajo kot prostorske podlage za lokalno prostorsko načrtovanje v Sloveniji. A-priori natančnost laserskega skeniranja in točnost izvrednotenja prostorskih podatkov nam povesta, v katerih primerih lahko vpeljemo lasersko skeniranje kot enakovredno tehnologijo izmere trenutnim metodologijam izmere. Z uvedbo laserskega skeniranja lahko metodologijo obdelave nekaterih geodetskih podatkov optimiziramo.

    Vrsta dela: Visokošolsko delo (Doktorska disertacija)
    Ključne besede: daljinsko zaznavanje, lidar, lasersko skeniranje, analiza natančnosti, lokalno prostorsko planiranje
    Število strani: 202
    Obseg in dodatki: 202 str., 9 pregl., 74 sl., 104 en., 5 pril.
    Jezik vsebine: slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Ime in priimekIDFunkcija
    doc. dr. Mojca Kosmatin Fras221Mentor
    Datum in ura zagovora: 06 februar 2009
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50057&select=(ID=4471393)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
    Katedre: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo > Oddelek za geodezijo > Katedra za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanja (KKFDZ)
    ID vnosa: 780
    URI: http://drugg.fgg.uni-lj.si/id/eprint/780

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa

    Prenosi dokumenta

    Še več statistike za to delo...