Določevanje vrst drevja v različnih valovnih dolžinah aerolaserskih podatkov

Maja Lavrič (2016) Določevanje vrst drevja v različnih valovnih dolžinah aerolaserskih podatkov. Magistrsko delo.

Predogled

PDF Prenos (2311Kb)

Povzetek

V gozdarstvu je tehnologija aerolaserskega skeniranja že uveljavljena za različne namene. Podatki aerolaserskega skeniranja nam poleg položajnih koordinat podajo tudi odbojnost površine na kateri je prišlo do odboja laserskega žarka. Odbojnost površine opiše intenziteta vrnjenega odboja, na podlagi katere so različni avtorji že poskušali klasificirati drevesne vrste. S primerjavo povprečnih vrednosti intenzitet posameznih drevesnih vrst smo ugotavljali značilne vrednosti, ki bi pripadale določeni drevesni vrsti. V analizo so bili vključeni štirje seti podatkov. Prva dva seta podatkov sta bila zajeta v času olistanosti z enako valovno dolžino, 1550 nm. Prvi set podatkov je bil zajet spomladi , drugi pa pozno poleti. Tretji in četrti set podatkov sta bila zajeta z valovno dolžino 1064 nm, pri čemer je tretji set podatkov zajet v času neolistanosti, četrti pa v času olistanosti. V analizo je bilo vključenih sedeminpetdeset iglatih dreves in šestinpetdeset listnatih dreves, skupaj sto trinajst dreves različnih drevesnih vrst. Znotraj skupine iglavcev smo se osredotočili na smreko in macesen. Med listavci pa smo podrobneje analizirali oreh, javor, jesen in lipo. Ugotovili smo, da je ločevanje med iglavci in listavci bolj zanesljivo v času neolistanosti, saj je povprečna intenziteta iglavcev dvakrat večja od povprečne intenzitete listavcev, to velja predvsem za tretji set podatkov, pri katerem so podatki zajeti z valovno dolžino 1064 nm. Razlike v povprečni vrednosti intenzitet med listavci in iglavci so dobro vidne tudi v času olistanosti. Povprečna intenziteta listavcev je višja od povprečne intenzitete iglavcev, pri čemer so razlike večje pri zajemu podatkov z valovno dolžino 1064 nm (četrti set podatkov), in manjše pri zajemu podatkov z valovno dolžino 1550 nm. Splošna ugotovitev te raziskave je tudi ta, da je intenziteta lubja in lesenih delov dreves nižja od intenzitete iglic in listov. Izkazalo se je tudi, da na osnovi zmanjšanja ali povečanja deleža prvih odbojev v določeni valovni dolžini lahko pri listavcih ugotovimo ali so bili že olistani ali ne. Na ta način smo ugotovili, da oreh in jesen v prvem setu podatkov še nista imela povsem razvite krošnje, v primerjaviz javorjem in lipo.

Akcije (potrebna je prijava)