Različni pristopi k izdelavi "poplnega" ortofota

Jože Hartman (2008) Različni pristopi k izdelavi "poplnega" ortofota. Diplomska naloga.

Predogled

PDF Prenos (5Mb)

Povzetek

V prvem, teoretičnem delu moje diplomske naloge je glavna tema predstavitev različnih načinov izvedbe posameznih korakov v postopku izdelave popolnega ortofota. Na začetku sem predstavil (klasični) ortofoto in njegove slabosti, zaradi katerih se je potreba po popolnem ortofotu pravzaprav pojavila. Celoten postopek izdelave sem razdelil na sedem korakov: zajem podatkov za 3D model, 3D modeliranje, zajem posnetkov, orto rektifikacija, iskanje zakritih območij, barvno ujemanje ter mozaičenje in zabris stičnih linij. Pri zajemu podatkov za 3D model sem podrobneje predstavil zajem z laserskim skenerjem in s slikovnim ujemanjem. Obe metodi omogočata hiter zajem velike množice točk in sta tako zelo primerni za zajem podatkov za digitalni model površine (DMP). V poglavju 3D modeliranje je med drugim opisan tudi princip hibridnega modela, ki združuje nepravilno trikotniško mrežo - TIN (natančnost) in celično mrežo (enostavnost zapisa). Za fazo iskanja zakritih območij sem opisal pet metod: Z-bafer, poligonska metoda, trikotniška metoda, metodo kotov in metodo višin. V koraku mozaičenja so za izbiro med homolognimi piksli (prekrivajočih se ortoposnetkov) predstavljeni trije kriteriji: bližina nadira, bližina zakritega območja in vpadni kot pod katerim projekcijski žarek pade na DMP. Glavni cilj praktičnega dela diplome je bil izdelava popolnega ortofota za enostaven objekt. Izbral sem si del fasade stanovanjskega bloka z dvema balkonoma. DMP sem opisal s petimi pravokotniki v prostoru. Za iskanje zakritih območij sem izbral metodo kotov, za mozaičenje pa kriterij bližine nadira. Barvno ujemanje in zabris stičnih linij nista bila uporabljena.

Akcije (potrebna je prijava)