Vpliv bonitete zemljišč na določanje kmetijske namenske rabe

Boštjan Klement (2016) Vpliv bonitete zemljišč na določanje kmetijske namenske rabe. Magistrsko delo.

Predogled

PDF Prenos (18Mb)

Povzetek

Naloga obravnava problematiko določitve kmetijske namenske rabe na osnovi pridelovalnega potenciala zemljišč, izraženega z boniteto zemljišča, ki je evidentirana v zemljiškem katastru. V teoretičnem delu smo predstavili zakonodajo s področja varstva kmetijskih zemljišč, prostorskega načrtovanja in področja zemljiškega katastra v Sloveniji, ki je ključna za razumevanje nastanka in uporabe bonitete zemljišč za določitev kmetijske namenske rabe prostora. Pri tem je poudarek na Zakonu o kmetijskih zemljiščih, ki izvira iz leta 1996, in njegovim spremembam, predvsem spremembi iz leta 2011, ki uvaja novo kategorizacijo kmetijskih zemljišč z dvema skupinama: trajno varovana kmetijska zemljišča (TVZK) in ostala kmetijska zemljišča (OKZ). V nalogi smo analitično obravnavali boniteto zemljišč v trinajstih občinah v pomurski statistični regiji z namenom ugotoviti, ali je boniteta kmetijskih zemljišč primeren kriterij za določitev območij TVKZ in OKZ. Tako smo po posameznih občinah določili povprečne vrednosti bonitet, razporedili kmetijska zemljišča v bonitetne razrede, analizirali boniteto kmetijskih zemljišč na območjih osuševanj in območjih trajnih nasadov ter v povezavi z naklonom terena. Določili smo tudi tri različice območij TVKZ in OKZ za vseh trinajst občin, da bi lahko primerjali območja TVKZ in OKZ z območji stare kategorizacije kmetijskih zemljišč, to je z območji najboljših kmetijskih zemljišč (K1) in drugih kmetijskih zemljišč (K2). Ugotovili smo, da je boniteta zemljišč primerna za določitev območij TVKZ in OKZ. Vendar se je izkazalo, da je ista mejna vrednost bonitete za določitev TVKZ neprimerna za vse občine v nalogi. Tako smo poleg bonitete kmetijskih zemljišč predlagali še dva kriterija za določitev TVKZ: območja delujočih namakalnih sistemov in intenzivnih sadovnjakov. V nalogi smo ugotovili, da so območja TVKZ in OKZ precej bolj razpršena kot območja K1 in K2, zato je treba za določitev območij TVKZ in OKZ nujno upoštevati dodatne kriterije, kot so: območja vinogradov, osuševanj in komasacije ter upoštevati naklon terena, da se zagotovi večjo homogenost in zaokroženost območij TVKZ in OKZ.

Akcije (potrebna je prijava)