Prostorski razvoj turizma na zavarovanem območju na primeru Krajinski park Goričko

Tatjana Kerčmar (2016) Prostorski razvoj turizma na zavarovanem območju na primeru Krajinski park Goričko. Magistrsko delo.

Predogled

PDF Prenos (7Mb)

Povzetek

Zavarovana območja predstavljajo priložnost za razvoj določenega območja, obenem pa tudi omejitev zaradi svoje varovalne komponente. Visok delež zavarovanih območij v Sloveniji vpliva na razvoj vseh dejavnosti v prostoru, še posebej na področje turizma. Magistrsko delo obravnava prostorski razvoj turizma na zavarovanem območju na primeru Krajinskega parka Goričko s ciljem predstavitve zasnove prostorskega razvoja ekološkega turizma na območju parka. Uspešni primeri iz tujine kažejo, da je za prostorski razvoj zavarovanega območja odgovorna regionalna raven odločanja in načrtovanja. Pomembno vlogo ima pri tem tudi upravljavec zavarovanega območja, lokalne skupnosti in prebivalstvo. Socialno-ekonomski položaj prebivalstva na Goričkem kaže negativne trende na področju demografije in gospodarstva. Opuščanje kmetijske dejavnosti in zaraščanje kulturne krajine vpliva na vlogo socialno-ekonomsko vlogo kmetijstva na podeželju in podobo kulturne krajine. Zasnova prostorskega razvoja turizma v KPG je oblikovana na osnovi trajnostnega načela, ki omogoča ohranjanje naravnega okolja, upošteva lokalno prebivalstvo in spodbuja uravnotežen razvoj območja. Upoštevali smo strateške dokumente na vseh ravneh, zakonodajo, prostorske in druge analize obravnavanega območja. S pomočjo prostorskih analiz smo opredelili dejavnike, ki vplivajo na privlačnost prostora za razvoj turizma. Opredelili smo katere turistične dejavnosti so kompatibilne z ekološkim turizmom in najbolj primerne za obravnavano območje ter kako usmeriti in zagotoviti uravnotežen prostorski razvoj turizma v Krajinskem parku Goričko.

Akcije (potrebna je prijava)