Razbremenitev Pake v Velenjsko jezero

Gregor Ivnik Dujovič (2016) Razbremenitev Pake v Velenjsko jezero. Diplomska naloga.

Predogled

PDF Prenos (5Mb)

Povzetek

V diplomskem delu je bila raziskana ideja zadrževanja Pake v Velenjskem jezeru pri visokovodnem valu s povratno dobo 100 let, saj bi v primeru takega dogodka Šoštanj ponovno trpel hudo gmotno škodo. Velenjsko jezero, ki se napaja iz hudourniških vodotokov gričevja Sopote in Lepene je eno večjih v Sloveniji, zato je bila v naši hipotezi pričakovana zadostna retenzijska sposobnost jezera. V primeru zadrževanja Pake v jezeru bi morali zadržati tudi Sopoto in Lepeno. Predpostavljeno je bilo, da se visokovodna valova Sopote in Lepene pojavita prej, zato bi čimvečji del teh valov odvedli še pred prihodom vala Pake. Za preverbo predpostavke sta bila v programu HEC-HMS 4.1 za povodji Sopote in Lepene, glede na ugotovljene podatke časovnega poteka stoletnih dnevnih padavin, topologije, pedologije ter rabe tal, izračunana hidrograma enote, ki sta podala podatke o času pojava konic pretoka, maksimalnem pretoku in volumnu. Hidrogram Pake je bil ob znanem stoletnem pretoku določen z analizo podatkov nihanja gladine ob večjih padavinskih dogodkih v zadnjih dveh letih in pol, odkar so vzpostavili samodejno merjenje na vodomerni postaji Velenje. Hidravlične razmere razbremenjevanja Pake v Velenjsko jezero v takšni meri, ki bi omogočila da se skozi Šoštanj spusti le tak pretok, ki bi ga bila struga zmožna prevajati, so bile izračunane v Excelu in nazorno predstavljene s pomočjo izrisanih grafikonov. Ugotovljeno je bilo, da se določeno količino visokega vala hudournikov lahko odvede še pred prihodom visokega vala Pake ter da je retenzijska zmožnost jezera dovoljšna za obravnavan ukrep. Možnost umestitve ukrepa v prostor je bila prikazana še z izdelavo idejne zasnove razbremenilnega objekta. Na koncu so se določile tudi smernice v morebitnih prihodnjih fazah študije.

Akcije (potrebna je prijava)