Analiza obstoječih algoritmov za generalizacijo digitalnega modela reliefa na primeru uporabe na izbranih področjih v geodeziji in geoinformatiki

Gašper Banovec (2016) Analiza obstoječih algoritmov za generalizacijo digitalnega modela reliefa na primeru uporabe na izbranih področjih v geodeziji in geoinformatiki. Diplomska naloga.

[img]
Predogled
PDF
Prenos (4Mb)
    [img]
    Predogled
    PDF
    Prenos (232Kb)

      Povzetek

      Namen naloge je analiza izbranih obstoječih algoritmov za generalizacijo digitalnega modela reliefa na primeru uporabe na izbranih področjih v geodeziji in geoinformatiki kot so kartografija, prostorskih analiz v GIS-u in kontrola kakovosti. V praktičnem delu naloge sem uporabil testno območje Semiča, ki predstavlja ravninski del in semiško goro, ki se dviga nad Semičem. S pomočjo programa ArcGIS sem izvedel nekaj enostavnih analiz površja: izračun naklona, ekspozicije, ukrivljenosti in analitično senčenje z uporabo podatkov DMV 5, DMV 12,5 ter lidarskega DMR-ja,. Z bilinearno metodo interpolacije sem vse tri sloje prostorskih podatkov prevzorčil iz ločljivosti 12,5 m na ločljivost 25 m in 50 m in opravil analize. Rezultate analiz sem interpretiral v smislu treh izbranih področij v geodeziji in geoinformatiki. Lidarski DMR je najbolj kakovosten prikaz glede na stopnjo detajlnosti. DMV 12,5 in DMV 5 sta bolj skladna, predvsem v ravninskem delu, DMV 5 in lidarski DMR pa v hribovitem predelu. Analitično senčenje pri azimutu 45° daje nedefinirane prikaze površja, pri azimutu 135 obratno predstavo površja, hribi so doline in doline hribi, senčenje pri vertikalnem kotu 10° pa dolge sence. Generiranje najboljših plastnic dobimo iz lidarskega DMR-ja, kjer se plastnice generalizirajo in reducirajo predvsem na ravninskem predelu. Pri prevzorčenju na boljšo ločljivost iz 12,5 m na 1 m sem iskal napake na slojih. Pri posrednem vzorčenju sem v primerjavi s neposrednim dobil še bolj generalizirane prikaze. Ekspozicija je najmanj občutljiva na generalizacijo, veliko bolj pa so naklon in ukrivljenost, Pri ukrivljenosti se dovolj dobro razlike vidijo pri ločljivosti 25 m, kjer tudi vizualno opazimo razlike v konkavnosti in konveksnosti. Najmanj razlik opazimo pri tlorisni ukrivljenosti. S prevzorčenjem na manjšo ločljivost na 25 m in na 50 m se zmanjša kakovost prikaza in kakovost podatkov DMV-ja, vendar sem pri ločljivosti 50 m dobil enakovrednejše prikaze med sloji.

      Vrsta dela: Visokošolsko delo (Diplomska naloga)
      Ključne besede: digitalni model reliefa, generalizacija, kartografija, GIS analize, kakovost podatkov, analitično senčenje, prevzorčenje
      Število strani: 121
      Obseg in dodatki: 121 str., 33 pregl., 80 sl., 1 pril.
      Jezik vsebine: slovenščina
      Mentor / Somentorji:
      Ime in priimekIDFunkcija
      izr. prof. dr. Tomaž Ambrožič1Mentor
      izr. prof. dr. Tomaž Podobnikar587Somentor
      Datum in ura zagovora: 20 september 2016
      Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50057&select=(ID=7796065)
      Ustanova: Univerza v Ljubljani
      Fakulteta: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
      Katedre: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo > Oddelek za geodezijo > Katedra za geodezijo (KG)
      ID vnosa: 5886
      URI: http://drugg.fgg.uni-lj.si/id/eprint/5886

      Akcije (potrebna je prijava)

      Pregled vnosa

      Prenosi dokumenta

      Še več statistike za to delo...