Presoja ekonomsko sprejemljivih izgub v vodooskrbnih sistemih

Petra Stropnik (2016) Presoja ekonomsko sprejemljivih izgub v vodooskrbnih sistemih. Magistrsko delo.

Predogled

PDF Prenos (3798Kb)

Povzetek

Cilj vsakega upravljavca javnega vodovoda je zmanjšanje vodnih izgub oz. neprodane vode na ustrezen nivo. Do sedaj se je v slovenskem prostoru ta nivo opredeljeval kot delež izgubljene vode glede na zajeto količino le-te, ciljne vrednosti pa so bile določene s smernicami na nivoju države in Evropske unije, pri čemer se je premalo pozornosti posvečalo obravnavanju procesa zmanjševanja vodnih izgub z ekonomskega stališča. Kot pojem so vodne izgube v strokovni literaturi pomanjkljivo definirane, magistrska naloga se ukvarja s tistimi dejanskimi izgubami, ki se izražajo kot puščanja zaradi okvar na vodovodu, čeprav je potrebno stremeti tudi k zmanjšanju celotne neprodane vode (angl. non-revenue water). Ekonomsko sprejemljive vodne izgube nastopijo takrat, ko dosežemo ravnotežje med stroški, ki nastanejo pri odpravljanju puščanj, ter prihranki, ki nastanejo z naslova realizacije tega procesa (zmanjšanje količin izgubljene pitne vode). V osnovi se delijo na kratkoročne (angl. Short Run ELL) ter dolgoročne (angl. Long Run ELL). Pri določitvi SRELL so v izračun vključeni stroški aktivne kontrole puščanj ter stroški vode, pri določanju LRELL pa upoštevamo stroške obnov in investicijskega vzdrževanja ter tudi tu strošek vode. Za določitev ekonomsko sprejemljivih vodnih izgub, tako kratkoročnih kot dolgoročnih, se običajno uporabljata metoda skupnih stroškov in metoda mejnih stroškov. Cilj naloge je združiti ekonomska stališča s prakso iz upravljanja vodovodnih sistemov ter nato določiti ekonomsko sprejemljive vodne izgube na praktičnem primeru z namenom, da se ugotovijo morebitni problemi pri samem izračunu ter da se na podlagi dobljene vrednosti ELL oblikujejo smernice, kako dejansko doseči ekonomsko učinkovito zmanjšanje vodnih izgub, oziroma celotne neprodane količine pitne vode.

Akcije (potrebna je prijava)