Izdelava modela georadarskih opazovanj za evidentiranje gospodarske infrastrukture

Nikolaj Šarlah (2016) Izdelava modela georadarskih opazovanj za evidentiranje gospodarske infrastrukture. Doktorska disertacija.

Predogled

PDF Prenos (13Mb)

Povzetek

Dolgoletne lastne praktične izkušnje iz vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture ter vsakodnevnega dela na področju evidentiranja gospodarske infrastrukture (GI), kamor sodijo vsi podzemni komunalni, energetski ter komunikacijski vodi, kažejo na nujnost uporabe nedestruktivnih metod evidentiranja podzemne GI. Podobne težnje je danes zaznati tudi drugod v tujini. V doktorski disertaciji smo zasnovali in predlagali model georadarskih opazovanj za evidentiranje GI na podlagi nadzorovanega bazenskega testnega okolja v treh fazah. V prvi fazi smo vpeljali terestrično kinematično metodo spremljanja položaja georadarja in povezali geofizikalni in geodetski niz opazovanj, ki smo jim v drugi fazi s pomočjo slikovnega ujemanja radargramov določili latenco. V najpomembnejši fazi modela smo s povezovanjem nizov standardnih postopkov obdelave georadarskih signalov, ob podpori naprednih algoritmov za obdelavo signalov, pridobili, interpretirali ter vizualizirali rezultate georadarskih opazovanj. Zgrajeni testni bazeni, kamor smo vgradili vso danes pomembnejšo GI, so konstrukcijsko zelo dober približek dejanskih voziščnih konstrukcij regionalnih in lokalnih cest ter pohodnih površin, izvedeni na podlagi danes veljavnih tehničnih specifikacij za načrtovanje voziščnih konstrukcij. S pomočjo znanih podatkov o dimenzijah in materialih vgrajene GI, materialih in debelinah voziščne konstrukcije, posteljice in nosilnih tal, laboratorijsko izmerjenih relativnih dielektričnosti in volumskega deleža vode ter geodetskih metod izmere GI v testnih bazenih, prevzetih kot referenčne vrednosti, smo analizirali sposobnost in kakovost predlaganega modela pri evidentiranju podzemne GI. Predlagani model, pridobljen v testnih bazenih, je bil v nadaljevanju preizkušen na dveh izbranih območjih realnega urbanega okolja. Z rezultati smo potrdili, da je mogoče z optimalno sestavljenim modelom pridobiti informacije o dimenzijah, globini, naklonu in položaju vodov in cevi v različnih zahtevnejših okoliščinah urbanega okolja, ki ga pogojuje debelina in sestava voziščnih konstrukcij ter prisotnost nenadzorovanih spremenljivk naravnega okolja, kot so vlaga in relativna dielektričnost. Realno je bilo pričakovati povprečno decimetrsko položajno in višinsko natančnost. Pomembni dodatni element je tudi 3D-vizualizacija evidentirane GI s predlaganim modelom. Predlagani model georadarskih opazovanj oziroma raziskave evidentiranja GI, ki so predstavljene v tej disertaciji, so prve takšne raziskave izvedene na območju Slovenije. Še več, testno okolje v obliki testnih bazenov, ki je bilo razvito za namen te disertacije, vsebuje vse elemente realnega urbanega okolja, kot takšno je edinstveno in eno redkih v svetu. V prihodnosti lahko pričakujemo aktivnejšo vlogo georadarskih opazovanj pri evidentiranju GI.

Akcije (potrebna je prijava)