Analiza vzdolžne povezanosti in ostalih vplivov na ribe v Kamniški Bistrici

Aleš Blažič (2016) Analiza vzdolžne povezanosti in ostalih vplivov na ribe v Kamniški Bistrici. Diplomska naloga.

Predogled	PDF Prenos (7Mb)
Predogled	PDF Prenos (935Kb)

Povzetek

Kamniška Bistrica je 33 km dolga reka, ki izvira pod Kamniško-Savinjskimi Alpami, teče proti jugu mimo Kamnika in Domžal, ter se v reko Savo izliva tik nad sotočjem Save z Ljubljanico. Njen hudourniški značaj je botroval rednim poplavam, zato se je pojavila težnja po njeni regulaciji ter izkoriščanju vodne moči. Z gradnjo pragov in jezov za umiritev toka, stabilizacijo struge in zavarovanjem pred erozijo ter utrjenimi brežinami in visokovodnimi nasipi za varstvo pred poplavami, se je rečni sistem prekinil tako vzdolžno kot prečno. Posledice sprememb so utrpele vse obvodne in vodne živalske vrste, predvsem ribe. Najhujše so bile prizadete tiste vrste, ki se morajo vzdolž reke seliti na daljše razdalje. Mnogo vrst se ni prilagodilo spremembam vodnega okolja in so iz reke izginile. Številne prečne vodne zgradbe prekinjajo vzdolžno povezanost Kamniške Bistrice in ribam onemogočajo selitve, tako bistvene za njihov obstoj – to velja predvsem za potamodromne vrste rib (selitve znotraj celinskih voda) in diadromne vrste rib (selitve med morji in oceani ter celinskimi vodami), ki so skoraj popolnoma izumrle. V diplomski nalogi se spoznavamo z lastnostmi porečja Kamniške Bistrice in njenimi posebnostmi ter ocenjujemo vpliv številnih prečnih vodnih zgradb, kot tudi ostale dejavnike, ki vplivajo na ribje združbe v Kamniški Bistrici. Poglavitni cilj je določitev tistih prečnih vodnih zgradb, na katerih bi z izboljšano prehodnostjo rib in ostalih vodnih organizmov v največji meri prispevali k izboljšanju vzdolžne povezanosti Kamniške Bistrice.

Akcije (potrebna je prijava)