Analiza potenciala uvajanja BIM za javna naročila

Jure Česnik (2016) Analiza potenciala uvajanja BIM za javna naročila. Magistrsko delo.

Predogled

PDF Prenos (2454Kb)

Povzetek

Magistrsko delo obravnava uvajanje informacijskega modeliranja zgradb (kratica BIM) v sistem javnih naročil v Sloveniji. Znotraj dela je bila izvedena podrobna analiza možnosti uvedbe BIM-a znotraj trenutne zakonodaje na področju javnega naročanja. Opisano je, kako naj k uvedbi pristopijo javni naročniki preko razpisov za javna naročila gradenj in kako naj se prilagodijo ponudniki za projektiranje ali gradnje, ki se na te razpise prijavijo. Izpostavili smo tudi potencialne vplive uvedbe BIM-a na kakovost končnih gradbenih objektov in tudi same graditve. Slovensko gradbeništvo je zaradi svetovne finančne krize v zadnjih letih v razvoju krepko zaostalo za vodilnimi evropskimi in svetovnimi državami. Eno izmed področij gradbeništva, kjer je to najbolj očitno, je ravno informacijsko modeliranje zgradb. Zaradi zahtevnosti in unikatnosti gradbenih projektov se je veliko tujih držav že odločilo, preko svoje zakonodaje, uvesti BIM v njihov sistem javnih naročil. To sedaj spodbujajo tudi evropske direktive. Smiselno je ugotoviti, zakaj do take uvedbe v Sloveniji še ni prišlo, kako bi se lahko izvedla in kakšne bi bile prednosti uvedbe za državo oziroma javne naročnike ter za ponudnike (projektantska in izvajalska podjetja). S tem namenom se je v prvem delu magistrskega dela naredilo kratek povzetek glavnih lastnosti BIM-a, delovanja sistema javnih naročil in različnih pogodbenih razmerij. V drugem delu se je podrobno analiziralo različne načine uvedbe BIM-a v javna naročila gradenj preko zahtev, razpisnih pogojev in meril za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe ter določilo zahteve po spremembah v državni strategiji, izdelavi smernic in normativnih dokumentov. Poseben poudarek je na poteku uvedbenega obdobja in nujne spremembe pogodbenih razmerij. Primerjava Slovenije s tujino nam je omogočila določitev glavnih prednosti uvedbe BIM-a za javne naročnike: smotrna poraba javnih sredstev, večja kakovost projektov in izboljšana komunikacija ter koordinacija pri izvedbi. Tretji del je izdelan z vidika ponudnikov. Izdelana je analiza posledic, ki bi jih za njih imela uvedba BIM-a. Odkrilo in predstavilo se je zahteve za pravilno implementacijo BIM-a za delo v podjetjih in za medsebojno sodelovanje pri projektih. Na podlagi primerjave s tujino se je podalo glavne prednosti uvedbe: boljša in hitrejša izvedba projektov ter povečana konkurenčnost podjetij. Analizi obeh vidikov (države in ponudnikov) sta nam podali ugotovitve, da je za boljšo kakovost javnega naročanja gradenj uvedba BIM-a nujno potrebna. Uvedba pa mora biti spodbujana s strani države, saj trenutno stanje ne nudi zadostne vzpodbude podjetjem za razvoj v smeri BIM-a.

Akcije (potrebna je prijava)