Potresna analiza 22-etažne armiranobetonske stavbe

Miha Zupanc (2016) Potresna analiza 22-etažne armiranobetonske stavbe. Diplomska naloga.

[img]
Predogled
PDF
Prenos (3481Kb)

    Povzetek

    V diplomski nalogi naredimo potresno analizo 22-etažne armiranobetonske stavbe v Ljubljani. Preučili smo vpliv različnih predpostavk pri modeliranju objekta, kot so vpliv sekundarnih elementov, vpliv sodelujoče širine plošč, ter vpliv upoštevanja razpokanih prerezov. Izdelali in analizirali smo 5 različnih modelov. V prvem modelu smo modelirali armiranobetonska jedra, stebre in plošče. V drugem modelu smo plošče nadomestili z gredami, s katerimi smo zajeli vpliv sodelujoče širine in togosti plošče. Tretji model vključuje jedra in stebre brez gred. Predvideli smo, da je vpliv stebrov brez prečk majhen in jih lahko obravnavamo kot sekundarne potresne elemente, kar smo preverili s četrtim modelom. Sekundarne potresne elemente je smotrno upoštevati v potresnem modelu, saj tako dobimo njihove deformacije ki jih potrebujemo za nadaljnjo dimenzioniranje, hkrati pa zanemarljivo vplivajo na notranje statične količine v primarnih potresnih elementih. S petim modelom smo preverili vpliv razpokanosti. V vseh modelih smo upoštevali, da so plošče v svoji ravnini toge. Rezultate smo ovrednotili z globalnimi potresnimi zahtevami, kot so nihajni časi in nihajne oblike, etažni pomiki in etažne prečne sile, ter z obremenitvami izbranih konstrukcijskih elementov. Ugotovili smo, da je izbira modela stavbe z močnimi betonskimi jedri in gladkimi ploščami na stebrih pomembna. Vsak model ima prednosti in slabosti. Modeli s sekundarnimi potresnimi elementi so bolj enostavni, z upoštevanjem vseh elementov za prevzem potresne obtežbe pa bolje zajamemo obnašanje konstrukcije. V našem primeru je najbolj smiselno narediti model, kjer modeliramo jedra z lupinastimi elementi, stebre in ploščo pa z linijskimi elementi, pri čemer za ploščo upoštevamo izbrano sodelujočo širino. Tako dobimo dovolj točne rezultate, obenem pa je modeliranje in dimenzioniranje še vedno enostavno. Pomembno je, da se zavedamo, da modeliranje vpliva na potek nadaljnjega projektiranja.

    Vrsta dela: Visokošolsko delo (Diplomska naloga)
    Ključne besede: potresna analiza, konstrukcijski model stavbe, potresnoodporno projektiranje armiranobetonskih konstrukcij, etažne prečne sile, nihajni časi, sekundarni potresni elementi
    Število strani: 70
    Obseg in dodatki: 70 str., 36 pregl., 29 sl.
    Jezik vsebine: slovenščina
    Mentor / Somentorji:
    Ime in priimekIDFunkcija
    prof. dr. Matjaž Dolšek216Mentor
    asist. dr. Jure Snoj833Somentor
    Datum in ura zagovora: 22 avgust 2016
    Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50057&select=(ID=)
    Ustanova: Univerza v Ljubljani
    Fakulteta: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
    Katedre: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo > Oddelek za gradbeništvo > Katedra za konstrukcije in potresno inženirstvo (KKPI)
    ID vnosa: 5658
    URI: http://drugg.fgg.uni-lj.si/id/eprint/5658

    Akcije (potrebna je prijava)

    Pregled vnosa

    Prenosi dokumenta

    Še več statistike za to delo...