Preobrazba javnega mestnega prostora s trajnostnim mestnim prometnim načrtovanjem na primeru Ljubljane

Vesna Muc (2016) Preobrazba javnega mestnega prostora s trajnostnim mestnim prometnim načrtovanjem na primeru Ljubljane. Magistrsko delo.

Predogled

PDF Prenos (5Mb)

Povzetek

Magistrsko delo raziskuje preobrazbo javnega mestnega prostora s trajnostnim mestnim prometnim načrtovanjem na primeru odprtih javnih prostorov v širšem središču Ljubljane. Pod pojmom preobrazba razumemo povezanost urejenosti odprtega javnega prostora v mestu in obsega trajnostne mobilnosti, saj izhajamo iz izhodišča, da se dobro urejen odprti javni prostor preobrazi v smislu rabe in uporabe trajnostnih načinov mobilnosti oz. se pogosteje uporabljajo nemotorizirani načini mobilnosti in zadrževanje ljudi v prostoru. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh tematskih delov. Prvega dela smo se lotili teoretično in podrobneje predstavili pomen odprtega javnega prostora za mesto. Prav tako smo se teoretično lotili druge spremenljivke v nalogi, in sicer trajnostne mobilnosti ter njune medsebojne povezanosti. Drugi del vsebuje analizo urejenosti in prometne ureditve izbranih primerov odprtih javnih prostorov v Ljubljani. S pomočjo literature smo izbrali kazalnike za določanje urejenosti odprtih javnih prostorov, na podlagi katerih smo izpeljali merila za določitev stopnje urejenosti odprtega javnega prostora (neurejen, srednje urejen ali dobro urejen). Izbrali smo primere dobro in srednje urejenih odprtih javnih prostorov v Ljubljani in v anketni raziskavi s pomočjo potencialnih uporabnikov teh prostorov ugotavljali predvsem obseg in spremembo obsega trajnostne mobilnosti v Ljubljani glede na oceno urejenosti odprtega javnega prostora s strani uporabnikov in glede na pomen urejenosti odprtega javnega prostora za uporabnike. Ob izhodišču, da dobro urejen odprti javni prostor v mestu spodbuja trajnostne nemotorizirane načine mobilnosti in pogostejši obisk/uporabo odprtega javnega prostora, smo postavili tri hipoteze, pravilnost katerih smo preverjali s statističnima testoma ANOVA in Kullbackov test povezanosti. Prvi dve hipotezi se nanašata na odvisnost pogostosti izbire nemotoriziranega načina mobilnosti od pomena urejenosti odprtega javnega prostora za uporabnike in od ocene urejenosti odprtega javnega prostora s strani uporabnikov. S pomočjo statističnega testa ANOVA sta bili hipotezi delno potrjeni. Tretja hipoteza se nanaša na zadovoljstvo uporabnikov odprtih javnih prostorov z zaprtjem mestnega jedra v Ljubljani za avtomobilski promet (kot ena izmed ureditev odprtega javnega prostora) in vpliv le-tega na pogostost njihovega obiska. S pomočjo Kullbackovega testa smo hipotezo o povezanosti v celoti potrdili.

Akcije (potrebna je prijava)