Deregulacija normativne ureditve urejanja prostora v Sloveniji

Katarina Konda (2016) Deregulacija normativne ureditve urejanja prostora v Sloveniji. Magistrsko delo.

Predogled	PDF Prenos (2810Kb)
	Arhiv (ZIP) Prenos (110Kb)

Povzetek

V magistrski nalogi obravnavamo občinske prostorske akte s poudarkom na prostorskih izvedbenih pogojih za posege v prostoru. Tema naloge izhaja iz pogostih kritik udeležencev v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja (zlasti projektantov), da so prostorski akti preveč normirani, preobsežni in neživljenjski. Posledično prihaja do zapletov, tako vsebinskih kot časovnih, pri izdelavi projektov za gradbeno dovoljenje, kar vpliva na negotovost investicij v prostoru. Ker se kot predlog za izboljšavo stanja pogosto predlaga deregulacija, smo v nalogi preverili stanje določil v občinskih prostorskih načrtih in ali deregulacija predstavlja pravo rešitev opredeljenega problema. Z analizo zakonodaje od leta 1875 do danes, primeri iz tuje zakonodaje in teorije, analizo veljavnih občinskih prostorskih načrtov mestnih občin v Sloveniji in anketo med izdelovalci prostorskih aktov, je bilo preverjeno ali so prostorski izvedbeni pogoji res nejasni oz. preveč določeni. Izkazalo se je, da ta trditev drži in da je vzrok za večji delež težav slabo nomotehnično stanje občinskih prostorskih načrtov, katerih določila pretežno priporočajo, namesto da bi eksaktno predpisala poseg, pogosto so tudi preveč splošna (npr. določajo upoštevanje lokalne tradicije oblikovanja) obenem pa ne določijo vsaj osnovnih značilnosti takega oblikovanja. Posledično so možne različne interpretacije določila, kar uporabniku daje občutek, da so določila nejasna.

Akcije (potrebna je prijava)