Določanje bioplinskega potenciala peletov pšenične slame na laboratorijskem modelnem merilu in njihov vpliv na proces anaerobne presnove

Sabina Kolbl in Blaž Stres (2015) Določanje bioplinskega potenciala peletov pšenične slame na laboratorijskem modelnem merilu in njihov vpliv na proces anaerobne presnove. Acta hydrotechnica, 26 (44). str. 49-59. ISSN 1581-0267

Predogled

PDF - Objavljena verzija Prenos (685Kb)

Povzetek

Kot primer kontrolirane rabe nekonvencionalnih substratov smo kot dodatni substrat na laboratorijski skali spremljali razgradnjo peletov pšenične slame za proizvodnjo metana. V laboratoriju smo določili biometanski potencial vhodnih substratov iz bioplinske elektrarne (BPE) Organica Nova, ki smo jim dodali pelete v različnih razmerjih. Obremenitev z organsko snovjo je bila 5 g OS/L v vseh različicah.. Meritve smo izvedli z AMPTS I (BioprocessControl, Švedska). Na laboratorijskem modelnem merilu smo spremljali količino proizvedenega metana ter različne parametre, kot so pH, suha snov, organska snov in temperatura. Na podlagi rezultatov smo opredelili koeficienet hitrost hidrolize peletov pšenične slame v primerjavi z uporabljeno mešanico peletov pšenične slame in substrata iz BPE Organica Nova v mikrobnih procesih anaerobne razgradnje ter količino proizvedenega metana. Največ biometana v primeru kombinacije pšeničnih peletov in substrata iz BPE (352 mL CH4/g OS) je nastalo, ko so peleti predstavljali 10 % organske obremenitve doziranega substrata, v primeru uporabe samo substrata iz BPE Organica Nova pa je nastalo 438 mL CH4/g OS.

Akcije (potrebna je prijava)