Darja Komar (2016) Biodostopnost in geokemične značilnosti recentnega morskega sedimenta iz zaliva Makirina (severna Dalmacija, Republika Hrvaška). Doktorska disertacija.
Povzetek
Osnovni cilj doktorske disertacije je podati oceno onesnaženosti zaliva Makirina v Severni Dalmaciji. Analizirali smo recentni morski sediment (peloid), morsko vodo in bioto (floro in favno) zaliva Makirina. Določena je bila zrnavost, mineralna, elementna in mikrobiološka sestava peloida, vsebnost organske snovi in mobilnost PTE (potencialno toksičnih elementov) ter REE (elementov redkih zemelj) v peloidu. Poleg tega je bila podrobneje opredeljena tudi vsebnost PTE in REE v morski vodi ter bioti zaliva Makirina. Koncentracije večine PTE v peloidu ne presegajo stopnje PEL (Probable Effect Level) in dovoljenih mejnih vrednosti snovi v tleh v Republiki Sloveniji (UL RS, št. 68/96) ter na Hrvaškem (NN RH, št. 39/13), prav tako so njihove vsebnosti primerljive s koncentracijami v peloidih, ki so že v uporabi v različnih velnes centrih po svetu. Metoda zaporednega izluževanja je pokazala, da so PTE v peloidu vezani na različne frakcije. Največji delež večine obravnavanih PTE je vezan v preostanku, kar pomeni, da za bioto ne predstavljajo potencialne nevarnosti, saj so vezani v kristalni strukturi mineralov (alumosilikatov) in se pod pogoji, ki so običajno prisotni v naravi, ne morejo izlužiti. Med nerezidualnimi frakcijami je najpomembnejša oksidativna frakcija, v kateri so PTE povezani z organsko snovjo in/ali sulfidi. Glede na izračunan kriterij RAC (Risk Assessment Code), PTE (z izjemo Cd in Mo) v peloidu predstavljajo nizko do srednjo nevarnost za vodno okolje. Rezultati metode zaporednega izluževanja delno sovpadajo z ugotovitvami, ki smo jih pridobili z izračunom BSAF (biota-sediment akumulacijski faktor). Porazdelitev PTE v morski vodi iz zaliva Makirina je podobna porazdelitvi PTE v peloidu. Izjema so koncentracije Cr, ki so v peloidu med najvišjimi, medtem ko so v morski vodi pod mejo detekcije. Ker pri koncentracijah nekaterih PTE v peloidu in morski vodi ne moremo popolnoma izključiti vpliva antropogenih dejavnosti, v okolici zaliva Makirina predlagamo vzpostavitev okoljevarstvene politike, ki bi omejevala uporabo gnojil in škropiv na bližnjih kmetijskih površinah.
| Vrsta dela: | Visokošolsko delo (Doktorska disertacija) |
|---|
| Ključne besede: | Recentni morski sedimenti, peloid, geokemija, onesnaženost, potencialno toksični elementi (PTE), metoda zaporednega izluževanja, faktor obogatitve (EF), morska voda, morska biota, biota-sediment akumulacijski faktor (BSAF) |
|---|
| Število strani: | 147 |
|---|
| Obseg in dodatki: | 147 str., 33 pregl., 58 sl., 9 pril. |
|---|
| Jezik vsebine: | slovenščina |
|---|
| Mentor / Somentorji: | | Ime in priimek | ID | Funkcija |
|---|
| doc. dr. Nastja Rogan Šmuc | | Mentor |
|
|---|
| Datum in ura zagovora: | 05 april 2016 |
|---|
| Povezava na COBISS: | http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50057&select=(ID=1258078) |
|---|
| Ustanova: | Univerza v Ljubljani |
|---|
| Fakulteta: | Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo |
|---|
| ID vnosa: | 5473 |
|---|
| URI: | http://drugg.fgg.uni-lj.si/id/eprint/5473 |
|---|
Akcije (potrebna je prijava)
![[img]](../style/images/fileicons/application_pdf.png)
