Vpliv stikov na potresni odziv montažnih armiranobetonskih konstrukcij

Blaž Zoubek (2015) Vpliv stikov na potresni odziv montažnih armiranobetonskih konstrukcij. Doktorska disertacija.

Predogled

PDF Prenos (22Mb)

Povzetek

V disertaciji je predstavljena obsežna eksperimentalna in analitična študija vpliva stikov na potresni odziv armiranobetonskih montažnih konstrukcij. Raziskave so bile izvedene v okviru dveh evropskih projektov: SAFECAST in SAFECLADDING. Disertacija obravnavana dve pomembni skupini stikov, in sicer stike med stebri in gredami ter stike med armiranobetonskimi fasadnimi paneli in konstrukcijo. Za obe skupini stikov so bili najprej opravljeni ciklični preizkusi. Ob podpori eksperimentalnih rezultatov ter podrobnih 3D-numeričnih analiz so bili nato pojasnjeni porušni mehanizmi stikov. Na podlagi novega znanja so bili določeni računsko manj zahtevni in robustni inženirski modeli. Ti upoštevajo nekatere ključne karakteristike cikličnega odziva obravnavanih vrst stikov, ki jim v okviru preteklih raziskav ni bilo posvečeno dovolj pozornosti. V modelih mozničnih stikov med stebri in gredami sta tako zajeta vpliva stremen ter velikih relativnih rotacij med stebrom in gredo na nosilnost stika, kar je tudi eden izmed bistvenih prispevkov disertacije. Da bi ovrednotili vpliv stikov na potresni odziv celotnih konstrukcij, je bila izvedena tudi obširna parametrična študija ranljivosti in potresnega tveganja enoetažnih in trietažnih armiranobetonskih montažnih stavb, situiranih v Ljubljani, pri čimer so bili uporabljeni na novo definirani inženirski modeli stikov. Ugotovljeno je bilo, da lahko napačno ocenjena nosilnost mozničnih stikov med stebri in gredami močno ogrozi varnost obravnavanih konstrukcij, saj je njihova zmožnost sipanja potresne energije s plastičnim deformiranjem relativno majhna. Pri stikih med fasadnimi paneli in konstrukcijo se je izkazalo, da je verjetnost porušitve obstoječih objektov v primeru uporabe vertikalnih panelov relativno visoka (2–30 % v petdesetih letih), v primeru horizontalnih panelov pa občutno nižja (1,0–5,5 % oziroma 0,1–1,3 %, odvisno od tipa uporabljenih stikov). V zadnjem delu disertacije so na podlagi novih ugotovitev oblikovani ustrezni napotki za pravilno načrtovanje mozničnih stikov med stebri in gredami ter stikov med fasadnimi paneli in konstrukcijo. Moznični stiki bi morali biti načrtovani po metodi načrtovanja nosilnosti, za to pa je nujna dovolj natančna ocena nosilnosti, kar omogočajo zaključeni izrazi, predlagani v tem delu disertacije. Podane so tudi potrebne kontrole, s katerimi preverimo ustreznost stikov med fasadnimi paneli in konstrukcijo. Če te ne moremo dokazati, lahko panele varujemo s pomočjo pridrževalcev. Zasnova, preizkušanje in ocena potrebne nosilnosti tovrstnega sistema so predstavljeni v zadnjem poglavju disertacije.

Akcije (potrebna je prijava)