Interdisciplinarna opredelitev trajnostnega pristopa k varstvu okolja na primeru grajske dediščine

Barbara Vodopivec (2015) Interdisciplinarna opredelitev trajnostnega pristopa k varstvu okolja na primeru grajske dediščine. Doktorska disertacija.

Predogled

PDF Prenos (8Mb)

Povzetek

Predmet disertacije je celostno ohranjanje stavbne dediščine na primeru gradov v Sloveniji. Namen disertacije je prispevati k varstvu dediščine na način, ki omogoča njeno vključevanje v regionalni razvoj in varstvo okolja. Z raziskovalnim delom, predstavljenim v disertaciji, smo zato razvijali večkriterijsko metodologijo za oceno lastnosti spomenikov. Metodologija zaobjema značilnosti spomenikov, ki jih lahko raziščejo posamezne vede, in hkrati opredeljuje »potencial« dediščine za nadaljnjo uporabo, predvsem v povezavi z načrtovanjem njenega upravljanja in namembnosti, ki spomenik učinkovito poveže z razvojem prostora in lokalnega okolja. Hkrati je metodologija zasnovana tako, da lahko služi kot podlaga strokovno in znanstveno utemeljenemu načrtovanju obnovitvenih in vzdrževalnih posegov v gradove, saj število gradov, ki njuno potrebujejo take posege, presega razpoložljiva sredstva. Pokaže namreč možnosti razporeditve finančnih sredstev za poseg najprej tistim objektom, katerim je na podlagi državne strategije ter vsakokratno izbranih kriterijev in ciljev razpisa dodeljena visoka prioriteta. Takšna raziskava je bila velik desiderat, hkrati pa prehiteva državno strategijo (čeprav jo zakon predpisuje), ki ima namen ustaviti propadanje spomenikov in uvesti jasne kriterije državnih subvencij. Pri opredelitvi kriterijev metodologije izhajamo iz umetnostnozgodovinskega, zgodovinskega, gradbenega, okoljevarstvenega, upravno-ekonomskega in sociološkega vidika ohranjanja. Metodološki pristop disertacije je interdisciplinarno raziskovalno delo, ki vključuje metode umetnostne zgodovine (analiza sloga, vrednotenje in primerjalna analiza umetnostnega spomenika idr.), zgodovinopisja (kritična analiza primarnih in sekundarnih virov), sociologije (metoda intervjuja, analiza, sinteza, metoda opazovanja z udeležbo), gradbeništva (večkriterijske metode odločanja, metoda AHP – Analitični hierarhični proces, vizualni pregled stanja objekta, presoja ogroženosti) in delno ekonomije in varstva okolja (večkriterijske metode odločanja). Študijski primer preveritve in potrditve uporabnosti metodologije so gradovi v Sloveniji, ki so razglašeni za spomenike državnega pomena, metodologija pa ponuja pomembna izhodišča tudi za obravnavo spomenikov lokalnega pomena, čeprav ta način obravnave ni bil uveden sistematično in zahteva dodaten razmislek in dodelavo. Raziskovalno delo je potrdilo hipotezo, da je znanstveno in strokovno podprta večkriterijska metodologija odločanja lahko pomembna pomoč pri analizi spomenikov in njihovem celostnem ohranjanju. Testno metodologijo smo preverili tudi v intervjujih s strokovnjaki različnih ved in jo uporabili za izdelavo predloga metodologije, ki daje možnost celostnega interdisciplinarnega vrednotenja spomenikov in izdelave metodologije za financiranje obnov propadajočih objektov in vzdrževanje tistih, ki že imajo namembnost in so v zadovoljivem stanju ohranjenosti. Kot ključno se je pokazalo, da mora država celostno pristopiti k iskanju namembnosti grajskih stavb, pri tem pa ne pričakovati, da se bo večina objektov vzdrževala sama.

Akcije (potrebna je prijava)