Analiza potresne ranljivosti nove šestetažne armiranobetonske stavbe

Anka Snedic (2015) Analiza potresne ranljivosti nove šestetažne armiranobetonske stavbe. Magistrsko delo.

Predogled

PDF Prenos (30Mb)

Povzetek

V magistrskem delu obravnavamo potresno odpornost prizidka Inštituta za informacijske znanosti v Mariboru v skladu s standardom Evrokod 8. V prvem delu smo se osredotočili na linearno statično potresno analizo objekta. Želeli smo določiti najbolj optimalen način modeliranja v programu ETABS, ki bi nam pri najkrajšem �asu modeliranja in izračuna podal sprejemljivo točne rezultate. S tem namenom smo izdelali 15 modelov. Modele smo ločili na inženirsko uporabne ter generične modele, ki zaradi nepravilnosti v praksi niso uporabni, vendar pripomorejo k razumevanju vrednotenja napačnega modeliranja konstrukcije. Rezultati dokazujejo, da se geometrijo modelov do neke mere izplača poenostaviti. V praksi so uporabni tako ploskovni, linijski ali kombinirani modeli. Za kateri model se bomo odločili pa je odvisno predvsem od zasnove konstrukcije in vrste potresne analize. Uporaba togih odsekov za povezovanje vertikalnih elementov z gredami ter povezovanje linijskih in ploskovnih elementov je pomembna za pravilno modeliranje togosti konstrukcije. Ročni vnos mase konstrukcije v masna sredičš�a na nivojih etaž zahteva nekoliko več časa za modeliranje, vendar se s tem pospeši sama analiza in omeji prostostne stopnje na trikratnik števila etaž. Glede na primerjavo rezultatov analize modela z ročnim in avtomatskim deljenjem, smo prišli do zaključka, da ročno deljenje ni smotrno, saj zahteva veliko časa, rezultati pa niso bistveno bolj točni. Določili smo tudi optimalno velikost končnih elementov, ki znaša 0,5/0,5 m. V drugem delu magistrske naloge smo na obravnavanem objektu predstavili poenostavljeno nelinearno analizo – N2 metodo. Gre za kombinacijo nelinearne statčine analize modela konstrukcije z več prostostnimi stopnjami (MDOF sistem) in nelinearno spektralno analizo ekvivalentnega modela konstrukcije z eno prostostno stopnjo (SDOF sistem). V modelu za nelinearno potisno analizo smo upoštevali bilinearen odnos med momentom in rotacijo na robovih linijskih elementov. Na osnovi rezultatov potisne analize smo določiti kapaciteto pomika za tri mejna stanja na nivoju konstrukcije, ki jih navaja Evrokod: mejno sanje omejitve poškodb (DL), mejno stanje pomembnih poškodb (SD) in mejno stanje blizu porušitve (NC). V našem primeru bi objekt dosegel mejno stanje blizu porušitve pri pospešku 0,53 g za modalno oziroma 0,67 g za enakomerno porazdelitev sil. Evrokod 8-1 eksplicitno ne podaja mejnega pospeška pri katerem bi bila konstrukcija še sprejemljiva. Smatra se, da je objekt ustrezen, če je projektiran skladno s standardom. Za bolj utemeljeno oceno obnašanja bi morali izhajati iz sprejemljive verjetnosti prekoračitve mejnih stanj, kar presega okvire magistrske naloge.

Akcije (potrebna je prijava)