Ocena potresne odpornosti stavbe UL FGG na Hajdrihovi ulici s programoma 3Muri in SAP2000

Neva Siebenreich (2015) Ocena potresne odpornosti stavbe UL FGG na Hajdrihovi ulici s programoma 3Muri in SAP2000. Diplomska naloga.

Predogled

PDF Prenos (7Mb)

Povzetek

V diplomski nalogi je bila izdelana ocena potresne odpornosti institutskega trakta stavbe UL FGG na Hajdrihovi ulici v Ljubljani s programoma 3Muri in SAP2000. V začetnem poglavju obravnavamo obnašanje zidanih konstrukcij med potresom in možne porušne mehanizme. Sledita opis določil Evrokoda 8-3, ki obravnava področje ocenjevanja obnašanja obstoječih stavb med potresi, ter opis postopka preverjanja potresne odpornosti zidov. V nadaljevanju je opisana poenostavljena nelinearna N2 metoda. V praktičnem delu naloge je predstavljen obravnavan objekt. Za dosego čim bolj primerljivih rezultatov modelov v obeh programih smo se z modeliranjem v SAP-u želeli čim bolj približati modelu v 3Muriju. Analiza lastnega nihanja je bila preverjena na treh modelih – modelu v 3Muriju, linijskem modelu v SAP-u ter ploskovnem modelu v SAP-u. Pri primerjavi nihajnih časov se je izkazalo, da modela v SAP-u dosežeta zgolj 67–96 % nihajnih časov modela v 3Muriju. Razlike smo pripisali različnemu podajanju masnih vztrajnostnih momentov, da bi njihov vpliv preverili, pa smo izvedli parametrično analizo. Izkaže se, da bi primerljive rezultate obeh programov dosegli s povečanjem masnih momentov v SAP-u na 220 % njihove začetne vrednosti, česar pa s fizikalno utemeljenim argumentom ne moremo upravičiti. Rezultati obenem kažejo, da sta modela v SAP-u med seboj bolj primerljiva, kot sta primerljiva posamezen model v SAP-u in model v 3Muriju. To smo pripisali uporabi različnih metod izračuna – SAP uporablja metodo FEM, 3Muri pa metodo FME. Da bi v čim večji meri eliminirali razlike med modeloma v različnih programih, smo kontrolo enakosti delovanja programov izvedli še na primeru enostavne konstrukcije brez odprtin. Izkaže se, da odstopanja res niso posledica različno definiranih elementov konstrukcije v obeh programih, zato se zdi pripis razlik različnim metodam izračuna smiseln. V nadaljevanju smo z obema programoma izvedli še nelinearno statično »pushover« analizo, pri čemer smo v SAP-u materialno nelinearnost zajeli z uvedbo plastičnih členkov. Ponovno se izkaže, da modela v različnih programih ne izkazujeta primerljivih rezultatov.

Akcije (potrebna je prijava)