Študija vpliva zasnove stavbnega ovoja na kvaliteto bivalnega okolja in rabo energije

Aleksander Gorjup (2015) Študija vpliva zasnove stavbnega ovoja na kvaliteto bivalnega okolja in rabo energije. Magistrsko delo.

Predogled

PDF Prenos (7Mb)

Povzetek

Namen magistrskega dela je ugotoviti, na specifičnem primeru sodobne enostanovanjske stavbe, kako zasnova stavbnega ovoja vpliva na bivalno udobje in rabo energije v stavbah. Primerjali smo dve masivni in dve lahki zasnovi stavbnega ovoja. Masivna stavbna ovoja imata nosilno konstrukcijo iz opeke in armiranega betona in sta z zunanje strani toplotno izolirana. Lahka stavbna ovoja sta primera stavbnega ovoja lahke lesene montažne hiše. Vsi obravnavani stavbni ovoji so v Sloveniji pogosto v uporabi. Magistrsko delo je razdeljeno na več korakov. V prvem koraku smo določili predpisane vrednosti parametrov toplotnega udobja. Nato smo s programskim orodjem EnergyPlus izdelali štiri računske modele in jih postavili na lokacijo Udine. Preverili smo odziv računskih modelov in izvedli dodatne ukrepe za izboljšanje bivalnega udobja. Računski model stavbe smo prestavil na lokacijo Ljubljana. Tudi za to lokacijo smo izdelali primerjavo računskih modelov in izvedli dodatne ukrepe za izboljšanje bivalnega udobja. Ugotovili smo, da se stavbe, ki imajo lahek stavbni ovoj bistveno bolj pregrevajo, so temperaturno manj stabilne in imajo slabše bivalne razmere kot stavbe z masivnim stavbnim ovojem. Na koncu smo za obe lokaciji izdelali še izračun rabe energije s programoma EnergyPlus in KI Energija 2014. Primerjava rezultatov kaže, da je skupna raba energije za ogrevanje in hlajenje pri vseh računskih modelih podobna. Razlika v rabi energije med najučinkovitejšim in najmanj učinkovitim modelom je največ 14 %. Rezultati izračunov, izdelanih s programoma EnergyPlus in KI Energija 2014, niso enaki. Primerjava rezultatov pokaže, da so odstopanja na lokaciji Udine do 20 %, na lokaciji Ljubljana pa do 7 %.

Akcije (potrebna je prijava)