Ponovno umerjanje in primerjava enačb največjega pospeška tal

Matevž Breška (2014) Ponovno umerjanje in primerjava enačb največjega pospeška tal. Diplomska naloga.

Predogled

PDF Prenos (4002Kb)

Povzetek

V zadnjih 50 letih je bilo razvitih veliko število enačb, ki napovedujejo največji vršni pospešek tal ob potresu. Njihovi avtorji so jih razvijali z različnimi nameni: za splošno uporabo ali za točno določeno področje, za določen interval magnitude potresa itd. Enačbe so nastajale na podlagi različnih zbirk podatkov o potresih. Trenutna zbirka PF-L obsega 3550 zapisov o močnejših potresih iz Evrope in Amerike ter je celovitejša od zbirk v preteklosti. Tako je cilj diplomske naloge, da konstante izbranih 45 enačb, ki napovedujejo največji vršni pospešek tal ob potresu, umerimo glede na novejšo podatkovno zbirko PF-L in primerjamo njihove napovedne možnosti. Za umerjanje konstant smo uporabili algoritem Levenberg–Marquardt v programu Matlab. Začetne vrednosti konstant smo tako izbrali iz štirih naraščajočih intervalov [-1,1], [-10,10], [-100,100] in [-1000,1000]. Za vsak interval smo konstante enačb umerili in napovedne možnosti dobljenih enačb med seboj kvantitativno primerjali s pomočjo mere srednjega kvadratnega odklona. Nato smo podatkovno zbirko desetkrat naključno razbili na učno (90%) in testno množico (10%) ter s pomočjo prečnega preverjanja preverili napovedne vrednosti enačb z novimi. Rešitve najboljših petih enačb smo narisali za tri različne magnitude. Ugotovili smo, da je napovedna zmožnost večine enačb glede na kvantitativni kriterij med seboj zelo podobna in da so enačbe s konstantami, umerjenimi pri prečnem preverjanju, skoraj popolnoma enake kot pri enačbah s konstantami, umerjenimi na celotni zbirki. Obenem smo opazili spodnjo mejo napake pri napovedi na neznanih primerih, ki se nahaja pri vrednosti napake srednjega kvadratnega odklona 0,08 in je ni izboljšala nobena enačba.

Akcije (potrebna je prijava)