Analiza zavarovanih območij narave na svetovni ravni ter primerjava z Evropo in Slovenijo

Bernarda Bevc Šekoranja in Andrej Pogačnik (2014) Analiza zavarovanih območij narave na svetovni ravni ter primerjava z Evropo in Slovenijo. Geodetski vestnik , 58 (2). str. 254-273. ISSN 0351-0271

Predogled

PDF Prenos (2155Kb)

Povzetek

Zavarovana območja narave so pomemben instrument za uspešno trajno ohranjanje biotske raznovrstnosti, a kljub nenehni rasti njihovega števila in površine ne preprečujejo njene izgube. V prispevku so analizirana zavarovana območja posameznih držav in celin, položaj Slovenije v razmerju do evropskih in drugih držav ter povezanost med zavarovanimi območji in drugimi družbeno-gospodarskimi kazalniki. Južna Amerika v obdobju 1990–2010 izstopa z najhitrejšo rastjo površine in deleža zavarovanih območij, skupno največjo površino in največjim deležem zavarovanih območij ter največjo povprečno velikostjo zavarovanega območja. Evropa pa, nasprotno, izstopa z največjim številom zavarovanih območij in njihovo najmanjšo povprečno velikostjo. Čeprav Slovenija velja za pomembno biodiverzitetno točko, se to ne odraža v deležih zavarovanih območij (mreža IUCN, ramsarska mokrišča in Unescova svetovna dediščina), izstopa pa z visokimi deleži biosfernih rezervatov in drugih varstvenih območij. Analiza nakazuje, da na ustanavljanje zavarovanih območij poleg biotske raznovrstnosti močno vplivajo različni socialni, ekonomski in politični dejavniki. Obseg in vpliv okoljske politike se večata z gospodarskim razvojem, razlike v zavarovanih območjih pa se med državami z visokim oziroma nizkim prihodkom še povečujejo.

Akcije (potrebna je prijava)