Model za oceno potresne odpornosti zidanih hiš na širši lokaciji Škofje Loke

Petra Triller (2014) Model za oceno potresne odpornosti zidanih hiš na širši lokaciji Škofje Loke. Diplomska naloga.

Predogled

PDF Prenos (4Mb)

Povzetek

V diplomski nalogi sta izdelana dva modela za oceno potresne odpornosti povprečne zidane hiše na širšem območju Škofje Loke. V začetnem poglavju obravnavamo obnašanje zidanih konstrukcij in možne porušne mehanizme njihovih elementov. V nadaljevanju je predstavljeno teoretično ozadje metode N2, ki je vključena v Evrokod 8 in s katero smo določili potresno odpornost obravnavanih zidanih objektov. Analizirali in interpretirali smo rezultate analiz za 11 hiš, ki se nahajajo v širšem območju Škofje Loke in so bile zgrajene v letih od 1970 do 1990. Na osnovi načrtov Projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja smo vrednotili srednje vrednosti in koeficient variacije za izbrane geometrijske lastnosti stavb, ki imajo pomemben vpliv na njihovo obnašanje. Pričakovani delež tlorisnih površin sten glede na neto površino etaže znaša 11–12 %, delež efektivnih tlorisnih površin sten pa se giblje v območju 60-90 % bruto površine sten, pri čemer je odvisen od smeri objekta. Povprečen zid je širok 2,4 m, njegova efektivna višina pa znaša 80 % etažne višine objekta. V primerjavi izbranih lastnosti hiš s sorodnimi podatki, ki so dostopni na spletnem portalu e-Prostor, smo ugotovili večja odstopanja v vrednostih le teh. Nelinearno statično (potisno) analizo smo izvedli s programom 3Muri. Rezultati so pokazali, da so najbolj ranljivi medokenski slopi zidu, delno pa tudi prekladni deli. Običajno pri mejnem stanju blizu porušitve nastopa kombinacija upogibnih in strižnih poškodb. Glede na mejni pospešek smo izbrali merodajne potisne krivulje in jih normirali glede na težo objekta in njegovo višino oziroma glede na povprečno efektivno tlorisno etažno površino sten v obravnavani smeri in višino objekta. S tem smo dobili dva modela normiranih potisnih krivulj. Pričakovana maksimalna dosežena nosilnost v šibki smeri objekta znaša 15 % celotne teže stavbe oziroma dobrih 60 kN na kvadratni meter efektivne tlorisne površine sten. Prikazana je uporaba modelov na primeru dveh objektov in dodana ocena potresne odpornosti za mejno stanje močnih poškodb, ki kaže na to, da večina obravnavanih objektov ne izpolnjuje zahtev Evrokoda 8-3.

Akcije (potrebna je prijava)