Tir na togi podlagi

Tina Golob (2014) Tir na togi podlagi. Diplomska naloga.

Predogled

PDF Prenos (6Mb)

Povzetek

Zadnjih 160 let je bila večinoma v uporabi klasično grajena proga s tirno gredo, pragi in jekleno tirnico. Zagotavljanje vse večjih hitrosti vlakov, povečanje kapacitet na progah, zagotavljanje udobne in varne vožnje ter vse večja zanesljivost in razpoložljivost železniške proge, je privedlo do razvoja inovativnih sistemov za železniške proge. Tako imenovan tir na togi podlagi so prvič vgradili leta 1972, od tedaj so po celem svetu razvili veliko različnih sistemov. Togi tir je vgrajen tudi na slovensko železniško omrežje. Najnovejša je izvedba tira na togi podlagi v predorih Križiški, Jurgovski in Ležeški na odseku proge Sežana – Gornje Ležeče. Tir na togi podlagi, v primerjavi s klasično grajeno progo, praktično ne potrebuje vzdrževanja, zato ga vgrajujejo predvsem na hitre in zelo obremenjene proge. Zaradi možnosti neposredne pritrditve na umetne objekte, nizke konstrukcijske višine in manjše teže kot klasično grajena proga, ga vgrajujejo tudi na odseke v predorih in na mostovih. Sicer pa je prednost togega tira tudi daljša življenjska doba, boljša geometrijska stabilnost proge ter varnejša in udobnejša vožnja. Togi tir ima pomanjkljivosti, kot so visoki investicijski stroški v kombinaciji z daljšim časom gradnje, omejene možnosti popravkov po končani gradnji, višje emisije hrupa in vibracij ter draga in dolgotrajna popravila v primeru iztirjenja vlaka.

Akcije (potrebna je prijava)