Upravljanje z jezerom - primerjava Bleda s podobnimi kraji v Avstriji

Anže Urevc (2006) Upravljanje z jezerom - primerjava Bleda s podobnimi kraji v Avstriji. Diplomska naloga.

Predogled

PDF Prenos (8Mb)

Povzetek

Ohranjanje naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in zagotavljanje zdravega življenjskega okolja so eni izmed glavnih okoljskih ciljev skupne evropske politike. Turistični kraji, katerih razvoj in promocija v večini temelji na neokrnjeni naravi, obenem z velikim številom turistov predstavljajo za naravo tudi veliko obremenitev. Še posebej občutljiva okolja na zunanje obremenitve so kraji z jezeri, ki tako zahtevajo še podrobnejšo obravnavo in dobro delujoče upravljalske modele. V pričujoči diplomski nalogi je prikazana primerjava upravljanja z jezerom na Bledu in primerljivimi kraji v sosednji Avstriji. Zaradi velikega števila jezer in tudi zaradi bližine, so v primerjavo vzeti kraji iz dežele Koroške (Land Kärnten). Najprej so podrobno opisane glavne značilnosti Blejskega jezera in našteti tudi glavni problem, ki se v zvezi z njim pojavljajo, med njimi je glavna evtrofikacija. Glede na to, da je večina potrebne infrastrukture že zgrajene, so identificirani problemi v prvi vrsti organizacijske in upravljavske narave. Nadalje so opisane osnove avstrijske okoljske zakonodaje, s poudarkom na prikazu strukture občina – regija – država. Sledi prikaz osnovnih karakteristik koroških jezer. Problem evtrofikacije se je v začetku druge polovice prejšnjega stoletja pojavil tudi na koroških jezerih in tako onemogočal nadaljnji razvoj turizma. Koroške deželna vlada je tako že leta 1964 sprejela program z vsemi nujnimi sanacijskimi ukrepi za rešitev problema evtrofikacije. Vse sanacijske in zdravstvene rešitve so prikazane in opisane tudi v nalogi. Prav tako je opisan model financiranja okoljskih projektov, ki ga v večini uporabljajo v Avstriji. Vsa infrastruktura in dokaj veliko število jezer zahtevajo celovit in načrten pristop pri upravljanju, vzdrževanju in monitoringu, zato je prikazana tudi osnova upravljalska struktura z obrazložitvijo funkcij posameznega deležnika. V zadnjem delu so podrobneje opisana tri jezera, ki so blejskemu najbolj podobna, tako z morfološkega vidika, kot tudi njihove pomembnosti za turistični razvoj okoliških krajev. Za konec je prikazana še primerjava omenjenih krajev z Bledom (upravljalski model, rezultati meritev kakovosti jezer, cene komunalnih storitev) in naštetih nekaj predlogov za izboljšanje upravljanja z našim turističnim biserom, predvsem pa za izboljšanje komunikacije med vsemi glavnimi deležniki.

Akcije (potrebna je prijava)