Infrardeča termografija kot metoda zaznavanja segregacije samozgoščevalnega betona

Karmen Jazbec (2013) Infrardeča termografija kot metoda zaznavanja segregacije samozgoščevalnega betona. Diplomska naloga.

Predogled

PDF Prenos (3908Kb)

Povzetek

V diplomski nalogi smo s pomočjo infrardeče termografije analizirali sposobnost zaznavanja segregacije v laboratorijskih preizkušancih iz samozgoščevalnega betona v odvisnosti od lastnosti mešanice. V uvodnem delu so predstavljene fizikalne osnove infrardeče termografije, osnove sestave in delovanja termokamere, uporaba termografije v gradbeništvu in sorodnih področjih ter najpogostejši načini obdelave podatkov pri termografiji. Strnjeno so opisane tudi lastnosti samozgoščevalnega betona. V eksperimentalnem delu je opisana priprava preizkušancev iz različnih betonskih mešanic. V okviru diplomske naloge nas je zanimala sposobnost uporabe tako aktivne kot pasivne termografije za oceno lastnosti strjenega betona, tj. za zaznavanje možne segregacije betonske mešanice, kot tudi za oceno gostote in poroznosti le-te. Za pripravo dveh serij preizkušancev smo uporabili tri različne agregate; dva lahka agregata (nizke in visoke gostote) in navadni agregat. V okviru prve serije preizkušancev, kjer so bili pogoji segregacije kontrolirani, je bila narejena občutljivostna analiza termografske metode za zaznavanje segregacije v odvisnosti od načina obdelave podatkov. Ugotovljeno je bilo, da nam z najboljšimi rezultati postrežejo fazne ter temperaturne slike, vendar slednje le v primeru idealno enakomernega segrevanja in homogene površine. Z drugo serijo preizkušancev, kjer smo segregacijo simulirali z bolj tekočo betonsko mešanico, smo učinkovitost faznih slik dodatno potrdili. V nalogi smo dodatno primerjali tudi preizkušance iz lahkega agregata različnih gostot in ugotovili, da ima preizkušanec iz lahkega agregata večje gostote manjšo termično difuzivnost. Kot primer zaznave segregacije s pasivno termografijo, smo kot vir toplote izkoristili hidratacijsko toploto betona in ugotovili, da je količina sproščene toplote po razopaženju že premajhna za zaznavo le-te. Na preprostem primeru plošče pa smo pokazali, da lahko s termografijo lepo zaznamo posamezne faze hidratacije betona.

Akcije (potrebna je prijava)