Hidravlična analiza vpliva rabe prostora na poplavnih območjih na potovanje poplavnih valov

Gašper Rak (2013) Hidravlična analiza vpliva rabe prostora na poplavnih območjih na potovanje poplavnih valov. Magistrsko delo.

Predogled

PDF Prenos (31Mb)

Povzetek

Obsežna ravninska poplavna območja zaradi svojih topografskih lastnosti predstavljajo retenzijski prostor. Ta ima pomemben vpliv na preoblikovanje poplavnih valov, podaljševanje potovalnega časa ter posledično ugoden vpliv na poplavno varnost dolvodnih območij. Vpliv retenzijskega prostora na potovanje visokovodnega vala prek obravnavanega območja je odvisen predvsem od količin vodne mase, ki se prelijejo na retenzijsko površino, in odtočnih razmer na njej. Na pretočno in zadrževalno sposobnost pa med drugim pomembno vpliva tudi raba prostora. V magistrskem delu je bila opravljena hidravlična analiza vpliva rabe prostora na odtočne razmere v retenziji in s tem na potovanje poplavnih valov. Raba prostora retenzije je bila upoštevana s hidravlično hrapavostjo. Vpliv rabe prostora retenzije na odtočne razmere in poplavno nevarnost znotraj obravnavanega območja je bil preverjen s kazalniki, kot so globine in hitrosti vodnega toka, obseg poplavljenosti, razredi poplavne nevarnosti po pravilniku za določanje poplavne nevarnosti itd. Vpliv rabe prostora retenzije na dolvodne razmere, ki so pomembne z vidika poplavne varnosti, pa je bil analiziran z uporabo kazalnikov, kot so potovalni čas, vodostaj in konica visokovodnega vala v izhodnem prerezu. Analiza je bila opravljena v dveh sklopih. V prvem sklopu so bile na teoretičnem območju modeliranja s poenostavljeno geometrijo opravljene simulacije vpliva spreminjajoče se hrapavosti za izbrane poplavne valove. Na tem območju je bilo mogoče izločiti vpliv topografskih lastnosti obrežnih in retenzijskih površin na komunikacijo vode med strugo in inundacijo ter oblikovanje vzporednih tokov v retenziji. Na topografsko bolj kompleksnih območjih topografija v primerjavi z rabo prostora namreč lahko prevladujoče vpliva na odtočne razmere. Ugotovitve, ki so izhajale iz rezultatov prvega sklopa simulacij na teoretičnem območju, so bile v drugem sklopu preverjene še na v praktičnem primeru Krško-Brežiškega polja.

Akcije (potrebna je prijava)