Analiza sprememb namenske rabe prostora glede na izbrane kazalnike na primeru občin Črenšovci, Turnišče in Tišina v izbranem časovnem obdobju

Tina Fink (2013) Analiza sprememb namenske rabe prostora glede na izbrane kazalnike na primeru občin Črenšovci, Turnišče in Tišina v izbranem časovnem obdobju. Diplomska naloga.

Predogled

PDF Prenos (26Mb)

Povzetek

V diplomski nalogi je predstavljena analiza sprememb namenske rabe prostora na primeru občin Črenšovci, Turnišče in Tišina. Analiza je bila izvedena na podlagi občinskih prostorskih aktov med letoma 2003 (prostorske sestavine Dolgoročnega plana obravnavane občine) in 2010 (Občinski prostorski načrt obravnavane občine). Pred začetkom izvedbe analize smo proučili prostorsko zakonodajo in na podlagi pravilnikov izdelali primerjalno preglednico kategorij namenske rabe prostora. Ta nam je v nadaljevanju omogočala izdelavo bilance površin za vsako posamezno občino. Spremembe smo ugotavljali tudi s pomočjo izbranih socio-ekonomskih kazalnikov, in sicer: število stanovanjskih, centralnih, proizvodnih, zelenih in prometnih površin na prebivalca idr. Rezultati so pokazali manjše povečanje stavbnih zemljišč, ki je zaradi zaokroževanja meja naselij in zapolnitve še nezazidanih stavbnih zemljišč, usklajeno s cilji ZPNačrt-a (Zakon o prostorskem načrtovanju, 2007). Širitev naselij je predvidena samo v romskih naseljih zaradi povečanega števila tamkajšnjega prebivalstva. Avtocestna povezava Murska Sobota – Lendava je povzročila največje odstopanje stavbnih zemljišč med občinskima prostorskima aktoma in hkrati uničenje najboljših kmetijskih zemljišč. S to ugotovitvijo smo zanikali trditve ARSO (ARSO, 2011) o uničenju najboljših kmetijskih zemljišč na račun stanovanjske gradnje in trgovine. V dveh obravnavanih občinah (Črenšovci in Tišina) je prišlo do renaturacije, in sicer s spremembo neizkoriščenega prostora namenjenega gospodarski coni v kmetijsko zemljišče ter z zmanjšanjem robnega dela naselja. V sklepnem delu diplomske naloge ugotavljamo, da je trend širitve namenske rabe prostora usklajen s trendom demografskega in gospodarskega razvoja, saj se ob negativnem demografskem trendu ne povečujejo stanovanjske površine. Ob visoki stopnji brezposelnosti je opaziti povečanje območij namenjenih gospodarskim in proizvodnim površinam. V nadaljevanju bi bilo smiselno rezultate analize primerjati s spremembami dejanske rabe površin in tako slediti uresničitvam ciljev znotraj občinskih prostorskih aktov.

Akcije (potrebna je prijava)