Uporaba tehnologije GIS za napovedovanje pojavljanja gozdnih požarov v Sloveniji

Tomaž Šturm (2013) Uporaba tehnologije GIS za napovedovanje pojavljanja gozdnih požarov v Sloveniji. Doktorska disertacija.

Predogled

PDF Prenos (8Mb)

Povzetek

Naloga obravnava pojavljanje gozdnih požarov na Kraškem gozdnogospodarskem območju v obdobju 1995–2009. Analiza podatkov je pokazala, da ima pojavljanje gozdnih požarov dva sezonska vrhunca, ki sta zelo povezana z dejavnostmi človeka v naravnem okolju (obdelovanje zemlje, železnica). Zato se požar večinoma začne na negozdnih površinah, od koder se s pomočjo vetra razširi v gozd. Največkrat se pojavi v listnatih gozdovih, največje pogorele površine pa so v iglastih gozdovih. Z metodo jedrne gostote smo ugotovili, da se požari zaradi strele največkrat pojavijo na severnem delu območja, kjer se nad okoliško pokrajino vzpenjajo hribi. Ugotovili smo, da ima na pojavljanje požarov velik vpliv človek, drevesna sestava gozda in relief, kar sovpada z ugotovitvami avtorjev, ki raziskujejo gozdne požare v drugačnih naravnih okoljih. Požar je naraven proces, ki ima svoje zakonitosti, ki se ne spreminjajo ne glede na to, kje se pojavlja. Kanadski meteorološki indeks požarne ogroženosti (CFFWIS) se uporablja v Evropi kot del Evropskega informacijskega sistema za gozdne požare (EFFIS). Njegovo delovanje ni bilo temeljito ocenjeno predvsem v okoljih, ki so požarno manj ogrožena, kar smo storili v tej nalogi. Iz vrednosti indeksa požarne ogroženosti gozdov (FWI) smo s percentilno metodo določili pet stopenj požarne ogroženosti (zelo velika, velika, srednja, majhna, zelo majhna). Ugotovili smo, da so razredi požarne ogroženosti povezani s preteklim pojavljanjem gozdnih požarov. Napovedovanje požarnega dneva smo natančneje izvedli s klasifikacijskim drevesom kot z logistično regresijo. Požarna aktivnost je bolj povezana s trenutnimi vremenskimi razmerami kot s sušo. Naše ugotovitve izpostavljajo uporabnost CFFWIS za uporabo v protipožarni zaščiti, hkrati pa omejitve povezane z majhnim številom požarov in majhnim študijskim območjem. Prostorski model pojavljanja gozdnih požarov smo zgradili z uporabo metode najmanjših kvadratov (OLS) in geografsko utežene regresije (GWR) ter podatkov o značilnostih gozdnih sestojev. Kakovostnejši model smo dobili z metodo geografsko utežene regresije, ki je pokazala katere značilnosti gozdnih sestojev vplivajo na pojavljanje gozdnih požarov in na kakšen način. Metoda GWR je še pokazala, da v modelu poleg podatkov o značilnostih gozdnih sestojev, potrebujemo tudi druge podatke (npr. železnica). Kombinacija statističnih prostorskih metod s podatki o značilnosti gozdnih sestojev je omogočila podrobnejši vpogled v pojavljanje in značilnosti gozdnih požarov. Med naloge napovedovanja požarne ogroženosti spada tudi napovedovanje širjenja gozdnih požarov, za katerega poleg podatkov o vremenu in topografiji, potrebujemo tudi model tipov goriv. Pregledali smo gozdarske podatkovne zbirke in ugotovili, da ne vsebujejo vseh podatkov, ki jih potrebujemo za izračun njegovih parametrov. Vsebujejo pa grafične podatke o prostorski porazdelitvi gozdnih sestojih, ki jih lahko uporabimo za prostorski prikaz območij tipov goriv. V nalogi smo ugotovili, da uporabnost podatkov o značilnostih gozdnih sestojev presega njihov osnovni namen zbiranja in izdelave za potrebe gospodarjenja z gozdovi. Njihov pravi pomen se bo pokazal šele v prihodnjih letih kot ena ključnih informacij o gozdu in gozdnem prostoru, ki podaja izhodišče za spremljanje različnih habitatnih tipov in vrst ter varovanje okolja.

Akcije (potrebna je prijava)