Načrtovanje asfaltnih voziščnih konstrukcij na parkirnih površinah

Laura Bratina (2013) Načrtovanje asfaltnih voziščnih konstrukcij na parkirnih površinah. Diplomska naloga.

[img]
Predogled
PDF
Prenos (5Mb)
    [img] Arhiv (ZIP)
    Prenos (1660Kb)

      Povzetek

      Parkirišča so prvi vtis, ki ga uporabnik zazna, preden vstopi v zgradbo, ki ji parkirišče pripada. Pomembno je, da so te površine primerno dimenzionirane, kar prispeva k doseganju predvidene življenjske dobe, majhnih vzdrževalnih stroškov in ustrezne ter privlačne površine. V Sloveniji posebni uradni listi s priporočili za projektiranje parkirnih površin ne obstajajo. Veljavne so le Tehnične specifikacije za ceste (TSC), ki pa se uporabljajo predvsem za dimenzioniraje voziščnih konstrukcij na kategoriziranih cestah s pretežno dinamično obremenitvijo. Pri načrtovanju voziščnih konstrukcij so v pomoč analitični, empirični in standardizirani postopki. Teoretični postopki so npr. postopek po Boussinesqu, Burmistru, Odemarku in Westergaardu. Empirične postopke je razvila organizacija AASHO, ki je preučevala obnašanje konstrukcij v življenjski dobi, v Sloveniji pa so bila uporabljena nekatera dognanja v TSC-jih. Tretja velika skupina pa so standardizirani postopki. Npr. v Nemčiji, Avstriji in Franciji so na podlagi izkušenj izdali standardizirane prereze voziščnih konstrukcij za različne obremenitve ob upoštevanju pravilnikov načrtovanja, ki veljajo za te države. V posebni nemški izdaji publikacije z naslovom Razpisi asfalterskih del so podane tipske debeline in sestava asfaltnih voziščnih konstrukcij, ki se uporabljajo na parkiriščih in z njihovo pomočjo inženir prihrani veliko časa namenjenega načrtovanju. Posebno četrto skupino, ki se je uveljavila z razvojem visokozmogljivih računalnikov, pa sestavljajo računalniški programi. Nekateri izmed njih temeljijo na analitičnih (npr. Bisar), drugi pa poleg tega še na empiričnih dognanjih (npr. Padesto in ME-PDG). Za izračun napetosti po slojih na parkirnih površinah, ki so obremenjene s statično obtežbo in se jih ne dimenzionira v odvisnosti od PLDP, je najbolj uporaben prav program Bisar.

      Vrsta dela: Visokošolsko delo (Diplomska naloga)
      Ključne besede: Boussinesq, Burmister, Odemark, Westergaard, Bisar, ME-PDG, Padesto
      Število strani: 136
      Obseg in dodatki: 136 str., 47 pregl., 68 sl., 5 graf., 37 en., 4 pril.
      Jezik vsebine: slovenščina
      Mentor / Somentorji:
      Ime in priimekIDFunkcija
      prof. dr. Janez Žmavc149Mentor
      Zvonko CotičSomentor
      mag. Dejan HribarSomentor
      Datum in ura zagovora: 22 februar 2013
      Povezava na COBISS: http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=search&base=50057&select=(ID=6211169)
      Ustanova: Univerza v Ljubljani
      Fakulteta: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
      ID vnosa: 4154
      URI: http://drugg.fgg.uni-lj.si/id/eprint/4154

      Akcije (potrebna je prijava)

      Pregled vnosa

      Prenosi dokumenta

      Še več statistike za to delo...