Modeliranje gibanja skalnih podorov

Urška Petje in Matjaž Mikoš in Bojan Majes (2005) Modeliranje gibanja skalnih podorov. Acta hydrotechnica, 23 (38). str. 19-38. ISSN 1581-0267

Predogled

PDF Prenos (356Kb)

Povzetek

Pomemben element rizičnega menedžmenta v gorskem svetu je analiza naravnih nevarnosti, ki jih povzročajo tudi skalni podori (skupni izraz za odlome in prosto padanje kamenja, skal in večjih skalnih blokov ter podobne oblike masnega gibanja pod vplivom težnosti). Skalni podori so zaradi svoje energije in hitrosti gibanja skalnih gmot še posebej nevarni dejavniki tveganja. Zato jim širom sveta namenjajo veliko pozornost in jih v raznih oblikah tudi modelirajo – napovedujejo njihovo pot in doseg. V prispevku so prikazane glavne značilnosti najpomembnejših enostavnih modelov obnašanja skalnih podorov, pripravljene na osnovi pregleda literature. Dispozicijski modeli so tisti, ki nam povedo, kje lahko pride do skalnih podorov. Procesni modeli simulirajo dinamiko podornega procesa. Glede na pristop k obravnavani procesa jih lahko delimo na empirične modele in analitične modele. Empirični procesni modeli na splošno temeljijo na povezavi med topografskimi faktorji in območjem odlaganja skalnega podora. Analitični procesni modeli pa so sestavljeni iz modela trajektorij in modela trenja. Analitični modeli opisujejo in simulirajo v dveh ali treh dimenzijah gibanje podorne mase in se ločijo glede na način, kako upoštevajo podorno maso (masna točka, oblika togega telesa) in kako simulirajo gibanje po pobočju (poskakovanje, kotaljenje, drsenje). Modeli na osnovi geografskega informacijskega sistema izkoristijo prednosti tega sistema in potekajo v treh korakih: določitev območij izvora podorov, določitev trajektorij posameznih skalnih blokov in določitev območij izteka (odlaganja) podorne mase. Glavni namen pregleda modeliranja gibanja skalnih podorov je, da bi strokovnjakom olajšali izbor ustreznega modela za lokalno in regionalno merilo.

Akcije (potrebna je prijava)