Stanislav Škrjanc (2006) Trasiranje cestne osi z gibko žico. Diplomska naloga.
Povzetek
Vsako cesto je treba zgraditi tako, da po njej vozila lahko vozijo s primerno hitrostjo in je vožnja pri tem za potnike kar se da udobna. Zato je treba izbrati pravilno širino voznih površin, pravilno velikost geometrijskih elementov, odvisnih predvsem od vozne hitrosti, in poskrbeti za skladnost uporabljenih elementov. za presojo te uspešnosti se običajno uporabljajo računalniški programi. Na cestah, kjer načrti niso (bili) pripravljeni v računalniški obliki, zahteva ta postopek obsežno pripravo predhodnih podatkov. Zato se praviloma ne izvaja. Obstoja pa skoraj že pozabljena metoda»gibke« žice. Gibka žica, položena med prisilne točke se namreč zaradi svojih mehanskih lastnosti(notranje sile) samooblikuje v linijo, ki je skoraj identična liniji vožnje vozila po cesti. Zato bi lahko bila uporabna tudi danes. Naloga je, de se z eksperimentalnim in analitičnim pristopom ugotovi, katera debelina gibke žice (pletenice) je najuporabnejša glede na merilo(običajno 1:1000), v katerem se rišejo načrti za ceste, kolikšen je njen upogib(polmer loka) preden se trajno deformira in kako se oblikuje med dvema krožnima lokoma, če je razdalja med lokoma kratka ali dolga. Najpomembnejše ugotovitve so: - najprimernejša je žica debeline 4 mm, - pri velikih razmakih med krožnima lokoma se na vmesnem delu žica formira kot prema in - gibka žica je lahko tudi danes uporaben pripomoček za presojo skladnosti elementov cestne osi.
Akcije (potrebna je prijava)