Izračun osončenosti stavbnega ovoja realnih urbanih vzorcev

Nina Zupan (2012) Izračun osončenosti stavbnega ovoja realnih urbanih vzorcev. Diplomska naloga.

Predogled

PDF Prenos (3721Kb)

Povzetek

V diplomski nalogi sem z vidika osončenosti analizirala tri različne urbane vzorce pozidave. Ti tipi so točkovne nizke zgradbe, kot na primer enodružinske hiše, točkovne visoke zgradbe na primer stolpnice in linijske visoke zgradbe na primer linijski stanovanjski bloki. Parameter ki se med analizo spreminja je medsebojna oddaljenost med objekti. Zanimalo me je kako se spreminja osončenost stavbnega ovoja objektov z manjšanjem razmikov med njimi in kdaj zaradi premajhnih razmikov niso več dosežene zahtevane količine osončenosti. Osončenje sem izračunala za najkrajši dan v letu zimski solsticij 21.12., najdaljši dan v letu poletni solsticij 21.6. in pa za ekvinokcija 21.3. oz. 23.9. Za posamezne ploskve sem izračunala tudi mesečni sončni potencial. Proučila sem, kako okoliški objekti vplivajo na osončenje opazovanega objekta. Z manjšanjem razmikov se manjša delež osončenosti površin zaradi večanja senčenja okoliških objektov. Ugotovila sem, da ima pri vseh velikostih razmikov največji potencial glede na svoj volumen enodružinska hiša, sledi stolpnica, najslabši rezultat pa imata stanovanjska bloka.

Akcije (potrebna je prijava)