Določanje največjih pretokov na nemerjenih porečjih

Klemen Kestnar (2012) Določanje največjih pretokov na nemerjenih porečjih. Diplomska naloga.

Predogled

PDF Prenos (15Mb)

Povzetek

V današnjem času se vse pogosteje dogaja, da nam narava dokazuje svojo moč oz. človeško nemoč. To nam še posebej kaže ena najmočnejših sil tega sveta, voda. Z ustreznim načrtovanjem se da sile vode omejiti, vendar pa se ekstremnim nesrečam izognemo le z ustrezno gradnjo, ki mora upoštevati ustrezne varnostne elemente in faktorje. Problem neupoštevanja varnostnih načel se zelo pogosto pojavi pri manjših vodotokih, ki jih ljudje podcenjujejo, saj so pretoki le teh običajno majhni. Vendar pa se lahko vsakih nekaj desetletij, morda stoletij zgodi ekstremno visoka voda, ki povzroči veliko škode. Zato je opozarjanje pred nevarnostjo manjših vodotokov, ki jih je v Sloveniji veliko, zelo pomembno, saj te vode narastejo izjemno hitro in dajo, v primerjavi z velikimi porečji, prebivalcem ob teh vodotokih manj časa, ki omogoča reševanje imetja. Morda celo življenja. V diplomskem delu smo podrobneje predstavili problematiko določevanja maksimalnih pretokov na nemerjenih porečjih, ki so večinoma manjša porečja, na katerih se ne izvajajo meritve. V prvem delu naloge je narejen pregled empiričnih enačb za določanje največjih pretokov na nemerjenih porečjih, ki se najpogosteje uporabljajo pri nas in v svetu. Posebej je predstavljena racionalna metoda in različne empirične enačbe za določanje časa koncentracije. V drugem delu naloge je predstavljen praktični primer izračuna največjega pretoka z manjšega porečja po različnih enačbah. Z enostavnimi meritvami in sklepanji smo poskušali izločiti najprimernejše enačbe za izbrano porečje.

Akcije (potrebna je prijava)