Vpliv razpokanosti stebrov na regularnost potresnega odziva armiranobetonskih grednih mostov

Dominik Jordan (2012) Vpliv razpokanosti stebrov na regularnost potresnega odziva armiranobetonskih grednih mostov. Diplomska naloga.

Predogled

PDF - Objavljena verzija Prenos (3382Kb)

Povzetek

V diplomski nalogi sem raziskoval vpliv redukcije efektivnega vztrajnostnega momenta stebrov na regularnost potresnega odziva armiranobetonskih grednih mostov. Analiziral sem tudi določila standarda Evrokod 8/2, ki se nanašajo na določitev regularnosti konstrukcije in postopek za oceno efektivnega vztrajnostnega momenta stebrov. Zato sem naredil parametrično študijo petih reprezentativnih mostnih konstrukcij z različno stopnjo neregularnosti. V obravnavanih primerih se je izkazalo, da se pri analizi konstrukcij v vzdolžni smeri efektivni vztrajnostni moment prereza večine stebrov običajno reducira na približno 35 % vztrajnostnega momenta nerazpokanih prerezov. Zato lahko sklepam, da je v večini obravnavnih primerov 50-odstotna redukcija vztrajnostnega momenta, ki jo predvideva standard Evrokod 8/1, primerna za račun notranjih sil. Za račun pomikov je potrebno upoštevati dejanske efektivne prereze stebrov, ki jih lahko ocenimo s postopkom, ki jih standard predlaga za pravokotne stebre. V prečni smeri se je izkazalo, da v velikem številu primerov lahko upoštevamo nerazpokane betonske stebre, saj je njihova nosilnost zaradi geometrije stebra in drugih konstrukcijskih zahtev dostikrat pri minimalni armaturi večja od potrebne in v večini stebrov ne pride do tečenja armature in celo niti do razpokanja betona. Reducirane efektivne vztrajnostne momente je bilo v prečni smeri smiselno upoštevati le v najbolj obremenjenih kratkih stebrih oziroma v stebrih na sredini konstrukcije. Redukcija efektivnega vztrajnostnega momenta najbolj obremenjenih stebrov je v večini teh primerov zmanjšala neregularnost odziva celotne konstrukcije, vendar smo evidentirali tudi nasprotne primere.

Akcije (potrebna je prijava)