Varovanje arheoloških najdišč in situ s prekrivanjem

Lidija Avsenik (2012) Varovanje arheoloških najdišč in situ s prekrivanjem. Diplomska naloga.

Predogled

PDF Prenos (5Mb)

Povzetek

V diplomski nalogi sem preverjala vpliv prekrivanja kot način varovanja in situ na arheološke najdbe. Pri mnogih novogradnjah, še posebej pri gradnji prometnic, se je odkrilo veliko arheoloških najdišč. Njihovo ohranjanje je pomembno in po navodilih stroke je najbolj primeren način ohranjanje in situ. Ena izmed možnosti je prekrivanje, ki sem ga obravnavala v diplomskem delu. Z numeričnimi simulacijami sem izračunala deformacije, ki nastanejo v različnih temeljnih tleh in pod različno visokimi zaščitnimi sloji. Izračunala sem deformacije v glinenih in peščenih tleh, ki predstavljata dve zelo različni vrsti temeljnih tal, ki jih lahko najdemo v Sloveniji. Kot obtežbo sem upoštevala lastno težo nasipa, obtežbo minihidravličnega bagra, ki ga uporabljamo med gradnjo nasipa in obtežbo tovornjaka, ki ga upoštevam na že zgrajenem nasipu kot možno obliko kasnejše rabe. Z ukrepi, kot so: uporaba različnega nasipnega materiala in uporaba geosintetikov sem skušala zmanjšati deformacije, ki nastanejo, in tako zmanjšati možnosti poškodb arheoloških najdb. S primerjavo nastalih deformacij v temeljnih tleh sem določila višino, pri kateri bodo morebitne arheološke najdbe optimalno zaščitene pred poškodbami zaradi zaščitnega ukrepa. Predpostavila sem, da se bodo najdbe deformirale enako kot zemljina, v kateri se nahajajo. Na koncu diplomske naloge sem zapisala mejne vrednosti deformacij, ki jih materiali, ki sestavljajo artefakte, lahko prenesejo, ne da bi se poškodovali. Kot mejne deformacije sem določila elastične deformacije, saj so plastične že nepovratne, čemur pa se moramo izogniti.

Akcije (potrebna je prijava)