Potresni odziv betonskih mostov s pomanjkljivimi konstrukcijskimi detajli

Zlatko Vidrih (2012) Potresni odziv betonskih mostov s pomanjkljivimi konstrukcijskimi detajli. Doktorska disertacija.

Predogled

PDF Prenos (20Mb)

Povzetek

V doktorski disertaciji smo študirali potresni odziv armiranobetonskih viaduktov s stebri, ki vsebujejo, z današnjega stališča gledano, neustrezne konstrukcijske detajle in možnosti za utrditev takšnih stebrov z namenom izboljšanja potresnega odziva. Opravili smo pregled literature s področja pomanjkljivosti in potresnega odziva starejših viaduktov, eksperimentalnega odziva stebrov s škatlastim prerezom, numeričnih modelov in metod primernih za analize ter metod za izboljšanje potresnega odziva takšnih viaduktov. Analitične študije smo podprli tudi z eksperimentalnimi študijami v sodelovanju z Zavodom za gradbeništvo Slovenije, s katerimi smo analizirali odziv modelov dejanskih starejših tipičnih stebrov s škatlastimi prerezi, in novejših z I prerezi. Preliminarne analitične raziskave so namreč pokazale, da so slednji zaradi neugodne oblike precej neprimerni za seizmično ogrožena področja. Tipična konstrukcijska pomanjkljivost AB stebrov je neustrezno izvedena in premajhna količina prečne armature, kar obenem pomeni (pre) nizko strižno nosilnost, (pre) majhno objetje jedra prereza in nevarnost uklona vzdolžne armature. Zato je bila v nalogi velika pozornost posvečena tudi ukrepom za izboljšanje odziva stebrov z neustreznimi konstrukcijskimi detajli s pomočjo različnih metod potresnih utrditev. V zadnjem času je v svetu velika pozornost namenjena predvsem utrditvam s sodobnimi kompozitnimi (FRP) plašči, ki pa zaradi različnih pomislekov, vsaj v slovenski praksi še niso zelo zastopani. V ta namen so identificirane tako prednosti kot slabosti uporabe FRP za namene potresnih utrditev AB mostnih stebrov. V primeru neutrjenih škatlastih stebrov so eksperimentalne raziskave pokazale, da lahko, kljub kopici neustreznih detajlov, ki se pojavljajo v takšnih stebrih pričakujemo delno duktilno obnašanje stebrov (duktilnost do 4), medtem ko v primeru I stebrov tega ne moremo reči, saj so dosežene duktilnosti (brez varnostnih faktorjev) le okrog 2. Ker so standardi s področja ocene potresnega odziva in potresnih utrditev konstrukcij (angl. seismic assessment and retrofit) namenjeni predvsem utrditvam stavb, smo preverili uporabnost metod, ki jih ti predlagajo, za analizo potresnega odziva premostitvenih konstrukcij. Za oceno potresnega tveganja obravnavanih konstrukcij smo uporabili splošno uveljavljeno PEER metodologijo z upoštevanjem tako aleatornih kot epistemičnih nezanesljivosti. Izkazalo se je, da so mostovi z neustreznimi konstrukcijskimi detajli lahko izpostavljeni precej večjemu tveganju kot primerljivi mostovi z ustreznimi detajli.

Akcije (potrebna je prijava)