Analiza najemnin v Republiki Sloveniji - primer mestne občine Ljubljana

Lucija Zwölf (2009) Analiza najemnin v Republiki Sloveniji - primer mestne občine Ljubljana. Diplomska naloga.

Predogled

PDF Prenos (2435Kb)

Povzetek

V diplomski nalogi so predstavljeni zakoni, ki so oblikovali stanovanjsko politiko v Sloveniji od leta 1991 do danes. Podrobneje so analizirane najemnine. Najemnina za tržna, službena in namenska najemna stanovanja se oblikuje prosto, za neprofitna pa v skladu z zakonom po veljavni metodologiji. Podrobneje je izdelana analiza stanovanjskih najemnin v Mestni občini Ljubljana, kjer je izdelana primerjava in analiza za: oglaševano profitno najemnino, dejansko profitno najemnino ter neprofitno najemnino. Predstavljeni so bistveni elementi, ki vplivajo na posamezno vrsto najemnine, in medsebojno razmerje med njimi. Podatke za oglaševano profitno najemnino sem pridobila iz različnih oglasov na internetu, za dejansko profitno in neprofitno najemnino iz evidenc javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana. Predpostavljala sem, da bodo na oglaševano in dejansko profitno najemnino vplivali predvsem lokacija, površina stanovanja in starost, na neprofitno najemnino pa predvsem starost in površina stanovanja. Metodologija za določanje neprofitne najemnine in praksa v Mestni občini Ljubljana namreč kažeta, da se v izračunu ne upošteva lokacija stanovanja. Analiza navedenih najemnin je pokazala, da so v povprečju najvišje najemnine oglaševane profitne najemnine, sledi dejanska profitna in nazadnje kot najnižja neprofitna najemnina, kar je pričakovano. Na podlagi regresijske analize sem ugotavljala vpliv starosti, površine in lokacije na posamezno vrsto najemnine. Poleg tega pa tudi na podlagi z-testa, ali so povprečne posamezne vrste najemnine na enoto po posameznih lokacijah statistično značilno različne. Rezultati so pokazali, da v določenih primerih, vendar v manjšem deležu, navedeni faktorji vplivajo na višino najemnine na enoto. Povprečne najemnine na enoto v Mestni občini Ljubljana so v večini primerov statistično značilno različne po posameznih upravnih enotah. V zaključku smo analizirali donosnost vlaganj v nepremičnine in primerjali z donosnostjo vlaganj v banki. Na vprašanje, ali je bolje plačevati najemnino ali odplačevati kredit, ni mogoče nedvoumno odgovoriti, ker na to vpliva več faktorjev, kot so: stalnost dohodka, višina kredita, pravna varnost in urejenost trga najemnih stanovanj in podobno.

Akcije (potrebna je prijava)