Sodobna izvennivojska križanja mestnih cest

Gašper Rankel (2007) Sodobna izvennivojska križanja mestnih cest. Diplomska naloga.

Predogled

PDF Prenos (2510Kb)

Povzetek

Naloga opisuje in primerja različna sodobna mestna križanja. Mestna križanja so lahko problematična, saj urbano okolje prostorsko omejuje zadovoljivo vodenje prometa z običajnimi vrstami križišč. Zato uporabljamo večnivojska križišča, ki tokove razdelijo v več delov, v katerih potem operacije zavijanja in razvrščanja lažje potekajo. Z večjim volumnom križišča zmanjšamo njegovo tlorisno površino. Za primerjavo z ostalimi križišči sta obdelani nivojsko semaforizirano križišče in nivojsko krožno križišče. V začetku naloge opisane lastnosti prometnih tokov in lastnosti njihovega vodenja podajajo osnove za nadaljnjo obravnavo križišč. Opisane so oblike križišč, njihove prednosti in slabosti, za vsa križišča pa je tudi opisano vodenje pešcev in omenjen njihov vpliv na kakovost prometnega vodenja. V nalogi so uporabljena naslednja dvonivojska križišča: krožno križišče z vodeno smerjo v svojem nivoju, dvonivojsko krožno križišče, dvonivojsko semaforizirano križišče in dvonivojsko nesemaforizirano križišče. Rešitve so uporabljene na križišču Zmajski podvoz. Uporabljene so prometne obremenitve, ki naj bi se po študiji prometnih obremenitev »Prometna ureditev območja Ljubljane« (FGG, 2004) pojavile na obravnavanem območju ob koncu planske dobe. Po omenjeni študiji naj bi bilo križišče Zmajski podvoz čez dvajset let zelo obremenjeno: več kot 8500 enot osebnih vozil na uro, kar je mnogo več kot zmorejo običajna križišča. Križišča so analizirana z analitičnim programskim orodjem SIDRA 3.1 in mikrosimulacijskim računalniškim orodjem TSIS 5.1. V zadnjem delu naloge so obravnavana križišča primerjana med sabo. Naloga pokaže, da vse izvennivojske rešitve ponujajo zadovoljive rešitve problema velikih obremenitev križišča in da nivojske rešitve podanim obremenitvam ne ustrezajo.

Akcije (potrebna je prijava)