Seizmična analiza sakralnih objektov

Ana Naglič (2011) Seizmična analiza sakralnih objektov. Diplomska naloga.

Predogled

PDF Prenos (11Mb)

Povzetek

V diplomskem delu smo celovito predstavili obnašanje sakralnih objektov v primeru potresne obtežbe ter sistematicno analizirali odzive vec sakralnih objektov v Posočju. V prvem poglavju naloge je na splošno opisano obnašanje zidanih stavb pri potresni obtežbi, predstavljene so posebnosti sakralnih objektov pri nas in njihovi tipični mehanizmi porušitev ob potresnih obremenitvah. V diplomi so obravnavane cerkve sveti Urh v Bovcu, sveti Anton v Kobaridu, sveti Anton Puščavnik v Čezsoči in sveta devica Marija na Polju. Praktičen del diplomske naloge je razdeljen na dva dela. V prvem delu so obravnavane, karakteristike potresov v Posočju, ki so prizadeli obravnavane cerkve in materialne lastnosti konstrukcij. Prvi del vsebuje tudi opis dveh programskih paketov (Sremb in 3Muri), uporabljenih za nelinearno statično seizmično analizo. V drugem delu naloge je predstavljena izvedena analiza posameznih cerkva. Analiza zajema splošni opis, opis zasnove posamezne konstrukcije, analizo poškodb po potresih in rezultate seizmične analize, narejene z enim ali obema programoma. Pri tem je bila potresna odpornost določena v odvisnosti od različnih materialnih lastnosti in ob upoštevanju faktorja poznavanja konstrukcije. Izkaže se, da zahtevane potresne odpornosti po določilih Evrokoda 8 pri obravnavanih sakralnih objektih v obstoječem stanju v nobenem primeru ni mogoče doseči. Zaradi specifičnosti arhitekturne zasnove sakralnih objektov je seizmična odpornost v vzdolžni smeri objekta bistveno večja kot v prečni smeri. Pri analizah tovrstnih objektov se postavlja tudi vprašanje merodajnosti kontrolne točke (elementa oz. konstrukcijskega sklopa) pri kontroli talnega pospeška pri doseženem mejnem stanju. Pri vseh objektih so bili namreč najbolj ranljivi prav zvoniki. Izbira ustreznih materialnih parametrov pri analizi rezultira z manjšimi spremembami tako brezdimenzionalnega koeficiente potresne odpornosti (SRC), kot nihajnega časa konstrukcije. Rezultati potresnih odpornosti, dobljenih z obema programoma, pa se močno razlikujejo zaradi različnih predpostavk obeh modelov. Program Sremb sloni na etažnem obnašanju objektov, kar pa ni prav značilno za sakralne objekte. S programom 3Muri pa smo dobili bistveno boljše ujemanje poškodb na objektu z numerično dobljenimi, vendar pa tudi bistveno manjše vrednosti za SRC. Zahtevane potresne odpornosti ne moremo doseči samo z injektiranjem zidov. Potrebni so tudi drugi ukrepi. Ranljivost tovrstnih objektov lahko bistveno zmanjšamo s povezovanjem zidov z vodoravnimi vezmi, kar smo numerično tudi pokazali.

Akcije (potrebna je prijava)