Problematika načrtovanja prostorskih ureditev na lokalnem nivoju

Matija Kralj (2010) Problematika načrtovanja prostorskih ureditev na lokalnem nivoju. Magistrsko delo.

Predogled

PDF Prenos (11Mb)

Povzetek

Prostorsko planiranje v Sloveniji se nahaja v tranzicijskem obdobju, saj se uveljavljajo nove vrednote, ki v temeljih spreminjajo dosedanje okvire urejanja prostora, kar se odraža v večji dinamiki procesov, v preobrazbi in razvoju družbenih odnosov in nepredvidljivosti dogajanja v prostoru. Magistrsko delo obravnava problematiko načrtovanja prostorskih ureditev na lokalnem nivoju, tako iz vsebinskega, kot postopkovnega vidika, pri čemer je osnovni cilj določitev vpliva posameznih dejavnikov in kritična opredelitev njihovih posledic. Prostorskega načrtovanja ni mogoče enoznačno opredeliti, kar potrjuje, da gre za kompleksno in interdisciplinarno znanstveno vedo, s pomočjo katere se razmeščajo dejavnosti vezane na prostor. Vendar urejanje prostora izgublja svoj pomen, saj je v današnjem sistemu prostorsko načrtovanje postalo izključujoče in podrejeno sektorskim varstvenim režimom, ki so določeni s standardiziranimi normami, postopke določa nepregleden in razdrobljen zakonodajni okvir, ki zapostavlja celovitost in strateški vidik načrtovanja ter posledično spodbuja parcialni način prostorskega planiranja. Tako prostor na eni strani predstavlja omejeno dobrino podvrženo varstvenim kriterijem in na drugi strani pomembno materialno dobrino ter tržno blago, ki je podvrženo zakonitostim globalne ekonomije. Vsi procesi se najbolj intenzivno odvijajo na lokalnem nivoju prostorskega načrtovanja, pri čemer občinski prostorski dokumenti predstavljajo tako osnovne razvojne, kot tudi varstvene dokumente hkrati, kar vpliva na podobo mest in podeželja, ki se največkrat ne spreminjajo v skladu z urbanističnimi zahtevami in doktrino urejanja prostora, temveč predvsem kot posledica trenutnih ekonomskih in političnih možnosti ter varstvenih zahtev. Pri vsem tem pa je vprašljiva tudi strokovnost prostorskih načrtovalcev in ostalih sodelujočih v procesu urejanja prostora. Zato je potrebna korenita sprememba obstoječega sistema urejanja prostora v Sloveniji, ki je obsežna, zahtevna in dolgotrajna naloga in, ki mora v osnovi zajemati celostno izobraževanje in prostorsko socializacijo, novo organiziranost služb urejanja prostora in uveljavitev večstopenjskega sistema prostorskega načrtovanja.

Akcije (potrebna je prijava)