Razvoj večkriterijskega modela za celovito ocenjevanje stanovanjskih enot

Anžej Kne (2011) Razvoj večkriterijskega modela za celovito ocenjevanje stanovanjskih enot. Magistrsko delo.

Predogled

PDF Prenos (4Mb)

Povzetek

Slovenski nepremičninski trg, še zlasti stanovanjski, je v zadnjih dveh desetletjih doţivljal velike spremembe. Zaradi povečane kupne moči in potreb kupcev je za to obdobje značilno predvsem izjemno povečanje obsega gradnje. Opisani pojav lahko vodi k nezadovoljivi kakovosti gradbenih objektov. V magistrskem delu obravnavamo kakovost stanovanjskih enot z vidika potencialnih kupcev, ki ţelijo vedeti, kaj lahko pričakujejo za svoj denar. V zvezi s tem identificiramo tiste zahteve kupcev oz. lastnosti stanovanjskih enot, zaradi katerih potencialni kupci po njih povprašujejo in ki torej predstavljajo kakovost stanovanjske enote. Za določitev nivoja kakovosti posamezne stanovanjske enote uporabimo večkriterijski model, ki ga sestavljajo hierarhično razdeljeni kriteriji (parametri) v štirih nivojih. Na prvem nivoju nastopa pet glavnih kriterijev: lokacija, arhitektura, tehnična kakovost, bivalno ugodje ter energetska učinkovitost. Lokacija izraţa vpliv okolice na stanovanjsko enoto in ker je praviloma ne moremo bistveno spreminjati, jo obravnavamo kot vrsto nepremičninskega potenciala. Arhitektura kot dodana vrednost stavbi je prav tako predpogoj za prijetno in kakovostno bivanje. Tehnična kakovost, bivalno ugodje ter energetska učinkovitost pa predstavljajo stavbno materijo, katere kakovost se prepozna po tehnološkem napredku. S pomočjo večkriterijskega modela za posamezno stanovanjsko enoto določimo skupno oceno na osnovi stopenjske lestvice, ki izraţa doseţen nivo lastnosti stanovanjske enote. Dobljeni rezultati so medsebojno primerljivi ne glede na vrsto stanovanjske enote. Stopnje so definirane tako, da s stopnjo 1 ocenimo stanje, ki praviloma izpolnjuje zahteve veljavne slovenske zakonodaje, zgornja meja ocenjevanja (stopnja 5) pa je največkrat določena na osnovi meril, ki jih utemeljimo v magistrskem delu. Uporabnost predlaganega modela prikaţemo na dveh izbranih primerih stanovanjskih enot v večstanovanjskem objektu ter izvedeni parametrični analizi. V prvem primeru se stanovanjska enota nahaja v urbanem okolju, v drugem primeru pa v manjšem kraju v bliţini Ljubljane. Rezultati kaţejo, da je skupna ocena stanovanjske enote v prvem primeru res nekoliko višja, vendar pa ima ob upoštevanju razmerja med njeno celovito kakovostjo in ceno enota iz drugega primera prednost.

Akcije (potrebna je prijava)